| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Pravni vidik pranja denarja - moderne pojavne oblike
Rima Salman, 2021, master's thesis

Abstract: Pranje denarja ni klasično kaznivo dejanje, saj nakazuje na spremenjene ekonomske in družbene razmere zadnjih desetletij. Ni le finančni delikt, pač pa je tudi orodje, ki med drugim omogoča vsa druga kazniva dejanja - od trgovine z mamili, politične korupcije, terorizma in vrsto številnih drugih kaznivih dejanj. Za kaznivo dejanje pranja denarja gre, ko nekdo poskuša prikriti resnično naravo, lokacijo, vir, dejansko lastništvo ali nadzor premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Kaznivo dejanje pranja denarja vselej vključuje dve kaznivi dejanji: predhodno kaznivo dejanje, s katerim storilci pridobijo premoženjsko korist in kaznivo dejanje legitimizacije te premoženjske koristi. Pranje denarja ima veliko škodljivih vplivov - škoduje institucijam finančnega sektorja, ki imajo pomembno vlogo pri gospodarski rasti, spodbuja kriminal in korupcijo ter na sploh zmanjšuje učinkovitost v realnem gospodarskem sektorju. V zadnjih letih so tako vrste plačil kot tudi načini plačevanja z razvojem novih tehnologij doživeli velik val sprememb. Virtualne valute prinašajo v poslovanje in finančni sektor številne novitete, ki sicer že danes omogočajo kopico prednosti, a hkrati s tem lahko tudi storilcem kaznivih dejanj olajšajo prikrivanje resničnega izvora sredstev in prenos le-teh prek državnih meja, preiskovalnim organom pa otežijo odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev. V mnogih primerih so storilci kaznivega dejanja pranja denarja vsaj korak pred aktualno zakonodajo in v preteklosti je bil ta razkorak še večji, predvsem zaradi virtualnih valut (med katere spadajo tudi kriptovalute), saj regulative praktično ni bilo. V zadnjih letih se stanje izboljšuje, saj številne organizacije (FATF, itd.) z medsebojnim sodelovanjem in poenotenjem pravil uspešno ožijo prostor morebitnih zlorab. Kljub temu pa za regulatorje ostaja mnogo izzivov, saj se poleg obstoječih tipologij pranja denarja, znova in znova pojavljajo tudi nove, ki so natančneje predstavljene tudi v tem magistrskem delu. Toda ali lahko za boj proti pranju denarja z virtualnimi valutami uporabimo enaka »orodja« kot pri pranju denarja s fiat valutami? Čeprav bi morda mislili, da virtualne valute v digitalnem svetu obstajajo brez običajnih pravil realnega sveta, pa je potrebno poudariti, da vse virtualne entitete vedno puščajo sled v resničnem svetu. Borze kriptovalut imajo namreč svoje lastnike, strežnike in registrirane sedeže, zaradi česar jih je mogoče podrediti določeni jurisdikciji in na podlagi tega izvrševati zakone. Lastniki kripto borz so se dolgo lahko izogibali transparentnemu delovanju, in razlog za to je bil ta, da so svojo identiteto prikrivali z uporabo priljubljene metode pralcev denarja-fiat valut, tj. z nerazkritjem podatkov o dejanskem lastništvu podjetja. Dokler bodo takšna podjetja obstajala, bo boj proti pranju denarja v virtualnem svetu resno oviran. In zato je v boju proti omenjenemu kaznivemu dejanju v prvi vrsti potrebno izvajati zelo enostavno in že uveljavljeno rešitev: ustaviti prakso ustanavljanja in posledično delovanja podjetij brez transparentnega dejanskega lastništva. To bi regulatorjem omogočilo, da bi le-ti ugotovili kdo je resnični lastnik in upravljalec spletnih mest s kriptovalutami. Ko bodo regulatorji imeli povsod vpogled kdo so dejanski lastniki, jih bodo lahko tudi pozvali na odgovornost. Prizadevanja za učinkovitejšo regulacijo v zvezi s pranjem denarja bodo tako veliko uspešnejša. S tem kriptovalute ne bodo postale sinonim za pranje denarja. Na koncu pa ne gre prezreti, da količina opranega denarja z modernimi tehnologijami (virtualne valute) v primerjavi s količino denarja, ki je oprana s fiat valutami, še vedno predstavlja neznaten delež. Potencial zlorab s pomočjo uporabe modernih tehnologij je še vedno signifikanten, zato ostaja na tem področju še precej dela za preprečevanje pranja denarja.
Keywords: kaznivo dejanje, pranje denarja, Urad za preprečevanje pranja denarja, ZPPDFT-1, digitalne valute, kriptovalute, darknet, Bitcoin, digitalne denarnice, AMLD
Published: 21.04.2021; Views: 305; Downloads: 90
.pdf Full text (1,59 MB)

2.
Pravna analiza sodobnih oblik pranja denarja in pregled sodne prakse
Klemen Kos, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Pranje denarja predstavlja vedno bolj pereč problem zahodnih družb, saj močno škoduje finančnemu trgu in gospodarstvu posameznih držav. Problematika pranja denarja je močno povezana z organiziram kriminalom, ki je v veliki večini primerov povod za nezakonite posle z denarjem. Zaradi vse večje razširjenosti organiziranega kriminala in posledično pranja denarja so zahodne države začele ustanavljati pristojne državne organe za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja. Na slovenskih tleh v ta namen deluje Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, ki opravlja naloge v sestavi Ministrstva za finance. Za uspešen boj proti kriminalu je potrebna tudi učinkovita sodna praksa, ki pa v Sloveniji vzbuja številna vprašanja. Namen diplomske naloge je bil s pomočjo zgodovinske, primerjalne in sociološke metode ugotoviti, v kakšnih oblikah se pranje denarja najpogosteje pojavlja, od katere institucije največkrat pride do prijav in ali je slovensko sodstvo uspešno pri preiskovanju in zatiranju na področju pranja denarja. Ugotovil sem, da so najpogostejše uporabljene in ponavljajoče se oblike pranja denarja pomoč fizičnih oseb pri pranju denarja, pranje denarja s pomočjo gospodarskih družb ustanovljenih v »davčnih oazah«, zamenjava bankovcev, pranje denarja preko posojil in računov družb in fizičnih oseb iz sosednjih oziroma tujih držav. Največji prijavitelj sumljivih transakcij in aktivnosti, ki vzbujajo razloge suma pranja denarja so banke, ki so glavni center finančnega trga. Na področju slovenske sodne prakse se je stanje skozi leta izboljšalo, saj imamo vedno več obsodilnih kot oprostilnih sodb, prav tako pa imamo tudi vedno več prijav, ki so vezane na preprečevanje pranja denarja.
Keywords: diplomske naloge, pranje denarja, organizirani kriminal, preiskovanje, Urad za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, zakoni
Published: 09.10.2018; Views: 587; Downloads: 109
.pdf Full text (919,22 KB)

3.
Preprečevanje pranja denarja na področju plačilnih institucij
Miša Miljavec, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Pranje denarja je zelo razširjen pojav na področju celega sveta, zato je izvajanje ukrepov na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma zelo pomembno dejanje, sploh, ko gre za finančne institucije, kar plačilne institucije so. Slednje so dolžne izvajati vse ukrepe po Zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma ter podzakonskih predpisih in ostalih določilih ter na ta način učinkovito upravljati s tveganji na tem področju. V diplomskem delu bomo opredelili in pojasnili pojem pranja denarja in financiranja terorizma, podrobno bomo opisali ukrepe, ki jih morajo na področju preprečevanja pranja denarja izvajati finančne institucije – še posebej plačilne institucije – ter pravne podlage za uspešno preprečevanje pranje denarja in financiranja terorizma. Prav tako bomo v pričujočem delu opisali organe, pristojne za izvajanje ukrepov za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma v Sloveniji. Na koncu bomo naredili primerjavo zakonskih podlag v Sloveniji, Švici in v Združenih državah Amerike.
Keywords: pranje denarja, financiranje terorizma, Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, Banka Slovenije, plačilne institucije
Published: 09.08.2016; Views: 591; Downloads: 95
.pdf Full text (690,49 KB)

4.
VLOGA GOSPODARSKEGA REVIZORJA PRI PREPREČEVANJU PRANJA DENARJA
Janja Antolič, 2011, final seminar paper

Abstract: Pranje denarja je pri nas nekoliko bolj nov pojem, kot v drugih državah. S pranjem denarja razumemo proces, v katerem poskušajo storilci kaznivih dejanj prikriti lastništvo nad premoženjsko koristjo, ki jo pridobijo s svojim kaznivim dejanjem ter njen pravi izvor. Pranje denarja je pogosto povezano z organiziranim kriminalom, kot je na primer trgovanje z mamili, z orožjem, prevarami. V skupini za mednarodno finančno akcijo so prišli do spoznanja, da kljub različnim oblikam pranja denarja obstaja veliko skupnih značilnosti. Pri pranju denarja ugotavljajo tri tipične operacije: plasma, ustvarjanje plasti, vključitev. Glavna slovenska pravna akta sta Kazenski zakonik Republike Slovenije in Zakon o preprečevanju pranja denarja s spremembami in dopolnitvami. Po Zakonu o preprečevanju pranja denarja gospodarski revizorji ne rabijo izvajati posebnih revizijskih postopkov, prilagojenih odkrivanju pranja denarja, ampak določa le dolžnost poročanja Uradu, če sumi na pranje denarja. Kadar gospodarski revizor zazna sum pranja denarja, mora pridobiti informacije za razumevanje dejanja in okoliščin ter uveljaviti postopke skladno s MSR 250- Spoštovanje zakonov in drugih predpisov pri reviziji računovodskih izkazov.
Keywords: pranje denarja, gospodarski revizor, Zakon o preprečevanju pranja denarja, Urad za preprečevanje pranja denarja
Published: 22.11.2011; Views: 1326; Downloads: 117
.pdf Full text (241,81 KB)

Search done in 0.14 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica