Search the digital library catalog

Abstract: Strojni vid je kombinacija kompleksne strojne in programske opreme, ki stroju ali robotu omogočata zaznavanje svoje okolice oz. izdelkov na tekočem traku, s ciljem izboljšanja izvedbe proizvodnih procesov. Namen vpeljave in uporabe strojnega vida v proizvodnji je torej predvsem pospešitev delovnih operacij, povečanje kakovosti izdelkov in zmanjšanje izmeta. Namen magistrske naloge je podrobno predstaviti sestavne dele sistema strojnega vida, proces njegove vpeljave v proizvodnjo, ter njegovo vlogo v industriji 4.0. V drugem delu pa se naloga osredotoča tako na tehnološke, kot na ekonomske učinke, ki jih strojni vid prinaša industrijskim podjetjem. Na podlagi teh informacij sem predlagal korake implementacije strojnega vida v proizvodnji sistem, po katerih se lahko podjetja pri vpeljavi strojnega vida orientirajo oz. dobijo vpogled v primernost investicije glede na njihov primer.
Keywords: Strojni vid, optimizacija proizvodnje, tehnološki učinki, ekonomski učinki, upravljanje proizvodnje, Industrija 4.0
Published in DKUM: 05.10.2020; Views: 1016; Downloads: 198
Full text (1,32 MB)

Abstract: Terminiranje v proizvodnji je postopek časovnega planiranja del in virov, s ciljem optimizacije procesa proizvodnje. Namen terminiranja je zmanjšanje časa izdelave, s čimer se poveča učinkovitost proizvodnje ob zmanjšanju celotnih stroškov. Na izbiro je veliko metod terminskega planiranja, ki se med seboj lahko zelo razlikujejo, zato je vselej prisotna dilema pri izbiri najprimernejše metode za dan proces. Namen diplomske naloge je najprej predstaviti proces terminiranja na splošno, k čemur je vključen tudi ekonomski vidik. Nato pa se naloga posveča opisu pogosto uporabljenih tradicionalnih metod (poudarek na prednostnih pravilih), ter njihovi alternativi - genetskim algoritmom. Razlike med metodama so, s pomočjo primerov, opisane v zaključnem komentarju. Z implementacijo ustreznega genetskega algoritma, se lahko v določenih kompleksnih primerih skrajša terminski plan, kar pripelje do korenitega zmanjšanja proizvodnih stroškov.
Keywords: Terminsko planiranje proizvodnje, operativni management proizvodnje, upravljanje proizvodnje, prednostna pravila, genetski algoritmi
Published in DKUM: 04.10.2017; Views: 1716; Downloads: 197
Full text (1,09 MB)

Abstract: Upravljanje tveganj je izredno pomemben proces v delovanju vsake organizacije in je prisoten tako v finančnem kakor tudi v realnem sektorju. Podjetja so se tega procesa še posebej pričela zavedati in ga prepoznati po nastanku globalno – finančne krize v letu 2008, ki je vplivala na uspešnost poslovanja udeležencev v obeh sektorjih. Zaradi tega je izredno pomembno, da vsa tveganja pravočasno prepoznamo, sprejmemo ukrepe in jih z njimi obvladujemo ter tako pripomoremo k poslovnemu uspehu podjetja ali pa celo njegovemu obstoju. Upravljanje tveganj ni samo proces, ki prinaša stroške, temveč je tudi proces, ki vpliva na način povečevanja vrednosti podjetja. Magistrska naloga je praktično usmerjena in zasnovana na primerjalni analizi upravljanja tveganj v panogi proizvodnje električne energije. Zaradi globalne finančne krize, spremenljivih razmer na trgu električne energije, direktiv EU za izpolnjevanje kvot iz obnovljivih virov energije, je v panogi proizvodnje električne energije posebej izpostavljeno obvladovanje finančnih tveganj. V nalogi smo na osnovi objavljenih letnih poročil želeli ugotoviti razvoj upravljanja tveganj v desetletnem obdobju pri poslovanju HSE in izvesti primerjalno analizo s podjetjem iz tujine- Skupina Statkraft, s poudarkom na obvladovanju finančnih tveganj in izbiro finančnih instrumentov za njihovo obvladovanje. Obe podjetji finančna tveganja uspešno obvladujeta in uporabljata enake finančne instrumente. V primerjavi s tujim podjetjem je HSE finančnim tveganjem bolj izpostavljena, predvsem zaradi največje finančne slovenske investicije v energetiki v izgradnjo blok 6, vendar pa ga s sprejetimi ukrepi v analiziranem obdobju uspešno obvladuje. Magistrska naloga je v splošnem razdeljena na dva dela, teoretični in empirični. V teoretičnem delu na kratko podamo spoznanja s področja tveganj, posameznih vrst tveganj s poudarkom na finančnih tveganjih. V empiričnem delu pa najprej na kratko predstavimo panogo proizvodnje električne v Sloveniji in na Norveškem ter izvedemo primerjalno analizo procesa upravljanja tveganj med HSE in Skupino Statkraft. Pri tem enako kot v teoretičnem delu posebno pozornost namenimo prav finančnim tveganjem. Na koncu magistrske naloge sledi Sklep v katerem povzamemo bistvene ugotovitve, potrdimo ali ovržemo postavljeni hipotezi ter podamo smernice za prihodnost.
Keywords: tveganje, finančna tveganja, upravljanje s tveganje, izvedeni finančni instrumenti, panoga proizvodnje električne energije
Published in DKUM: 15.09.2016; Views: 1497; Downloads: 226
Full text (1,36 MB)

Abstract: V zaključnem delu so predstavljeni predlogi za izvedbo digitalne orodjarne po vzoru digitalne tovarne. Predstavljen model orodjarne je namišljen in avtomobilski industriji oz. livarnam predstavlja podporni člen za tlačno litje izdelkov iz alu zlitin. Vsebina naloge prikazuje možnosti povezovanja orodjarstva in informatike ob napovedih v avtomobilski industriji, načrtovanju in vodenju podjetja. Za uspešno delovanje orodjarne je potrebno zagotoviti ustrezno upravljanje s podatki in dokumenti v povezavi s številnimi programski orodji. Da bi digitalna orodjarna dejansko prešla v širšo uporabo, je ključno upoštevanje smernic, zastavljenih v okviru mednarodnih projektov za področje pametnih tovarn oz. v okviru smernic projekta Industrija 4.0.
Keywords: digitalna tovarna, avtomobilska industrija, orodjarstvo, upravljanje proizvodnih procesov, planiranje proizvodnje, informacijski sistem, upravljanje s podatki izdelka, baze podatkov, Industrija 4.0.
Published in DKUM: 05.09.2016; Views: 1589; Downloads: 114
Full text (3,18 MB)

Abstract: Doktorska disertacija obravnava integracijo poslovnega informacijskega sistema (ERP) in sistema za upravljanje proizvodnje (MES). Podatki v ERP nastajajo kot posledica poslovnih dogodkov in so relativno majhni po obsegu in redki v primerjavi z obsegom in frekvenco podatkov v MES. Zadnje je treba zajemati in obdelovati v realnem času, medtem ko obdelava poslovnih podatkov prenese večurne zakasnitve. Raziskava je osredotočena na konkreten informacijski sistem v poslovnem okolju avtomobilske industrije. Razvit je bil programski vmesnik za dvosmerno povezavo med poslovnim informacijskim sistemom Microsoft Dynamics NAV in sistemom za upravljanje proizvodnje Hydra. Programski vmesnik smo razvili z razvojnim okoljem C/SIDE (client/server integrated development environment). Vmesnik omogoča, da podatke ERP, kot so naročila, odpoklici, prodajni nalog in delovni nalog, v standardiziranem formatu dokumenta IDoc (intermediate document) prenesemo v delovni nalog posameznega stroja, ki ga nadzira MES. Prenos iz ERP v MES lahko sproži operater ali pa programirani časovni mehanizem. S tem je minimiran čas za implementacijo kakršnekoli spremembe delovnih nalogov na strojih (npr. povečanje količine izdelave ali najhitrejša mogoča ustavitev). Tok podatkov iz smeri MES v ERP se prav tako lahko sproži na zahtevo operaterja ali pa jo krmili časovni mehanizem. Tudi v tem primeru je uporabljen standardizirani format sporočila IDoc. V sistem ERP se prenesejo vsi relevantni podatki o dogodkih na strojih, kot so izdelana količina na posameznem delovnem nalogu, časi začetka in konca operacij in spremembe stanj strojev (delovanje, zastoj, okvara). Razvita je bila tudi aplikacija, ki te podatke prenese v sistem poslovnega obveščanja (BI, business intelligence). Za vrednotenje implementirane integracije je bil uporabljen model VRM (value reference model), ki smo ga prilagodili in prenesli v sistem poslovnega obveščanja. Model VRM definira merljive kazalnike učinkovitosti v več dimenzijah. Prilagojeni model VRM v konkretnem poslovnem okolju uporablja dimenzije: pretok, stroški in sredstva. Meritve eksperimenta, ki se nanašajo na 6-mesečno uporabo razvitega vmesnika za dvosmerno povezavo sistemov ERP in MES, so pokazale izboljšave v procesu naročanja in procesu načrtovanja. Doseženi so bili naslednji prihranki: v dimenziji pretok 48 %, v dimenziji stroški 25 % in v dimenziji sredstva 29 %. Razviti mehanizem dvostranske izmenjave podatkov je učinkovit, doseženi prihranki pa v rangu napovedi. Predstavljeni predlog omogoča nadaljnje raziskave s področja integracij med sistemi ERP in sistemi MES vzdolž celote oskrbovalne verige.
Keywords: Integracija, Poslovni informacijski sistem, Sistem za upravljanje proizvodnje, Menedžment oskrbovalne verige, Poslovna inteligenca
Published in DKUM: 04.05.2016; Views: 4873; Downloads: 532
Full text (7,61 MB)