| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 16
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Simulacija uplinjanja energentov za proizvodnjo energije in sintetičnih goriv
Marko Agrež, 2016, doctoral dissertation

Abstract: Organizacija delovanja Elektro Energetskega Sistema (EES) v Republiki Sloveniji vključuje veliko faktorjev s katerimi se ta proces izvršuje – proizvajalce energije, prenos in distribucijo energije do končnih odjemalcev. V tem procesu je potrebno vzdrževati ravnotežje med proizvodnjo in porabo električne energije v realnem času. ELES je v Sloveniji zadolžen za stabilno delovanje prenosnega sistema in v sklopu interkonekcije (UCTE) tudi za ohranjanje ravnotežja med proizvodnjo in porabo sosednjih EES. Ravnotežje se ohranja z izvajanjem elektroregulacij – primarne, sekundarne in terciarne, ki jih večinoma izvajajo termoelektrarne – rotacijska rezerva. Izvajanje regulacij ima negativen vpliv na stabilno delovanje termoelektrarn in zmanjšuje tudi njihovo proizvodno razpoložljivost ter učinkovitost. Problem stabilnega obratovanja se pojavi zlasti v primeru nenapovedanega vklopa sončnih elektrarn (fotovoltaika) in vetrnih turbin. Zaradi optimizacije delovanja sistema se predlaga, da bi tako proizvedeno energijo uporabili za uplinjanje odpadkov. Namesto zmanjšanja moči delujočih proizvodnih virov in posledičnega znižanja izkoristkov, bi sistem bremena prevzel uplinjevalni sistem. Za izvajanje tega procesa je primerno blato iz komunalnih čistilnih naprav (KČN), katerega je potrebo predhodno posušiti. Posušeno blato z manj kot 10% vezane vlage je snovno primerna materija za transport v uplinjevalnik, kjer v procesu uplinjanja pridobimo sintezni plin, ki ga lahko uporabimo za pogon plinskih turbin ali pa iz njega pridobimo druge uporabne kemijske snovi (vodik, metanol…). Seveda je potrebno celotno snovno-energijsko verigo predhodno pripraviti in ustrezno organizirati. Z uporabo predlaganega sistema rešujemo več problemov hkrati : • Zmanjšuje se količino blata iz KČN odloženega na deponije, • Proces sušenja podaljšuje čas obratovanja elektrarn v režimu soproizvodnje (elektrika + toplota) • Zmanjša se plačilo ekoloških taks, • Pridobi se dodaten energijski vir, • Zagotovi se obratovanje elektrarn v optimalni obratovalni točki z najvišjim izkoristkom, • ELES si zagotovi dodatne tehnične zmožnosti za izvajanje regulacij (sekundarna, terciarna) še zlasti zaradi premajhnih kapacitet za izvajanje negativne terciarne regulacije. Ker je za izvajanje TRM in ostalih regulacij pridobljena količina blata v RS premajhna, so v raziskavo vključeni tudi ostali energenti, predvsem biomasa in premog. Zasnovo tovrstnih več funkcionalnih energetskih sistemov smo poimenovali IGMFCC – Integrated Gasification Multifuel Combined Cycle. Ti sistemi temeljijo na tehnologiji uplinjanja energentov. Njihova glavna prednost je, da je sintezni plin očiščen vseh polutantov še pred njegovo uporabo bodisi v plinskih turbinah, plinskih kotlih,motorjih z notranjim izgorevanjem ali pa v nadaljni proizvodnji kemikalij. Tako zasnovani energetski sist
Keywords: Uplinjanje, odpadki, sintezni plin, elektrika, moč, regulacija, akumulacija
Published: 15.11.2016; Views: 1303; Downloads: 53
.pdf Full text (10,25 MB)

2.
Uvajanje plazemskega uplinjanja komunalnih odpadkov kot projekt
Damijan Lukavečki, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Sodobna družba z vse večjo potrošnjo proizvaja vse več odpadkov posledično pa prispeva k večjemu obremenjevanju okolja. Racionalno gospodarjenje z odpadki torej predstavlja enega izmed večjih izzivov sodobne družbe. Prihodnost odlaganja odpadkov je tesno povezana z varovanjem okolja. Temu sledi tako evropska kot slovenska zakonodaja ravnanja z odpadki, ki si prizadeva, da bi čim več odpadkov ponovno uporabili bodisi kot sekundarne surovine ali kot energente za pridobivanje energije. Z umestitvijo objektov za termično obdelavo odpadkov lahko bistveno zmanjšamo količine odloženih odpadkov in njihov neugoden vpliv na okolje. Namen tega diplomskega dela je predstaviti tehnologijo plazemskega uplinjanja komunalnih odpadkov in nakazati možnost uporabe te tehnologije v našem okolju.
Keywords: plazemsko uplinjanje, komunalni odpadki, termična obdelava odpadkov, energetska izraba odpadkov, projektni management in projekti, zagonski elaborat projekta
Published: 13.09.2016; Views: 795; Downloads: 152
.pdf Full text (1,68 MB)

3.
Energetska izraba biomase s soproizvodnjo toplotne in električne energije (SPTE) na osnovi organskega rankinovega krožnega procesa (ORC)
Andrej Orel, 2016, master's thesis

Abstract: V 21. stoletju temelji proizvodnja naše najžlahtnejše koristne energije − elektrike približno dve tretjini na fosilnih gorivih, kar predstavlja resen okoljski problem s trendom naraščanja. V magistrskem delu so predstavljeni alternativni procesi na osnovi organskega Rankinovega krožnega procesa (ORC), ki v osnovi izvira iz klasičnega Rankinovega vodno-parnega procesa. Prikazane so implementacije ORC tehnologije z različnimi obnovljivimi viri energije (solarna, geotermalna energija, biomasa) ter izraba odvečne toplote. Osredotočili smo se na evropsko tržišče proizvajalcev ORC naprav in energetsko politiko posameznih držav glede ORC tehnologije. Pri izbiri delovnega medija smo obravnavali medije, ki so primerni za energetsko izrabo biomase in za višji temperaturni nivo nad 300 °C. Pri različnih temperaturnih nivojih in za različne vire pridejo v poštev različni ekspanzijski stroji. Opisali smo turbine in volumetrične stroje, ki so poznani iz hladilne tehnike. Različne tehnike zgorevanja in uplinjanja biomase omogočajo njeno vsestransko uporabo ob učinkovitem čiščenju produktov zgorevanja oziroma uplinjanja. V sklepnem delu je izdelan koncept uplinjanja biomase z ORC procesom in hlajenjem proizvedenega sinteznega plina v toplotnih prenosnikih z naprednim sistemom čiščenja. Proizvedeni sintezni plin pa smo koristno uporabili na plinskih motorjih, ki proizvajajo električno energijo in vročo vodo.
Keywords: ORC proces, organski Rankinov proces, ORC naprava, vodno-parni krožni proces, biomasa, sintezni plin, delovni medij, OMTS, ekspanzijski stroj, kurišče, uplinjanje, uplinjevalna naprava, čiščenje dimnih plinov, čiščenje sinteznega plina, toplotni prenosniki, hlajenje sinteznega plina, plinski motor
Published: 06.06.2016; Views: 993; Downloads: 128
.pdf Full text (5,72 MB)

4.
Računalniška simulacija proizvodnje metanola iz različnih organskih energetskih surovin
Peter Trop, 2015, doctoral dissertation

Abstract: V doktorski disertaciji sta predstavljeni dve zamisli o možnosti uporabe obnovljivih surovin za proizvodnjo metanola. Prva zamisel obravnava souporabo bioplina in zemeljskega plina v obstoječem postroju za proizvodnjo metanola, kjer se sintezni plin proizvaja iz zemeljskega plina s parnim reformerjem. V ta namen smo vpeljali postrojenje za komprimiranje bioplina in izbrali najprimernejšo tehnologijo za odstranjevanje vodikovega sulfida. Za dosego zastavljenega cilja smo simulirali proizvodnjo metanola iz zemeljskega plina v obstoječi tovarni. V nadaljevanju smo delež zemeljskega plina zamenjali z bioplinom ter izvedli analizo občutljivosti z variiranjem razmerja med bioplinom in zemeljskim plinom. Predstavljena zamisel je bila ekonomsko ovrednotena. Rezultati analize so pokazali, da je zamenjava deleža zemeljskega plina z bioplinom smiselna, kar dokazujeta visok prihranek in relativno kratek vračilni rok v investicijo postrojenja za uporabo bioplina v proizvodnji metanola. Druga zamisel obravnava souplinjanje toreficirane biomase in premoga. V prvi fazi smo v programu Aspen Plus načrtovali proizvodnjo metanola iz premoga. Simulacija vključuje, sušenje in uplinjanje premoga, odstranjevanje vodikovega sulfida iz sinteznega plina s procesom Rectisol, reakcijo sinteznega plina z vodno paro, odstranitev ogljikovega dioksida iz sinteznega plina in proizvodnjo metanola. V nadaljevanju smo isti model uporabili za souplinjanje toreficirane biomase in premoga v razmerju 1 : 1 glede na kurilnostobeh surovin. Oba procesa smo toplotno integrirali v programu Aspen Energy Analyzer. Proizvedeno paro smo nato uporabili v simulaciji tristopenjske parne turbine za proizvodnjo električne energije. Oba procesa smo primerjali v smislu tehnološkega izkoristka in ekonomske učinkovitosti z metodo neto sedanje vrednosti in interne stopnje donosa, upoštevajoč predvidene cene surovin in produktov. Tehnološki izkoristek je v primeru uplinjanja premoga znašal 70 %, v primeru souplinjanja premoga in toreficirane biomase pa 69,2 %, kar pripisujemo nižji vsebnosti ogljika v biomasi. Izkazalo se je, da je proces proizvodnje metanola, pri katerem uporabljamo samo premog, ekonomsko učinkovitejši. Analize občutljivosti pokažejo, da bi se morala cena biomase znižati vsaj za 20 % ali pa bi morala biti cena takse CO2 višja za 60 %, da bi bila oba procesa ekonomsko primerljiva.
Keywords: kemijsko inženirstvo, računalniške simulacije, uplinjanje, proizvodnja metanola, obnovljive surovine, ekonomika
Published: 10.11.2015; Views: 1311; Downloads: 45
.pdf Full text (5,87 MB)

5.
Sinteza procesov za proizvodnjo bioetanola
Klemen Vršič, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je narejeno s pomočjo matematičnih modelov različnih tehnologij proizvodnje bioetanola: proces suhega mletja, proces uplinjanja s sledečo katalitično sintezo in proces uplinjanja s sledečo fermentacijo. Namen diplomske naloge je ugotoviti katera tehnologija in surovina sta ekonomsko najbolj ustrezni za proizvodnjo bioetanola. Za proces suhega mletja smo izbrali štiri različne surovine: zrnje koruze, ječmena in pšenice ter sladkorno peso. Pri procesih uplinjanja smo kot surovino uporabili slamo koruze, pšenice in ječmena ter odpadni les. Za optimiranje smo uporabili procesni sintetizer MIPSYN, v katerega smo vstavili prirejene modele procesnih enot napisane z visokim programskim jezikom GAMS. Kot glavni kriterij za ekonomsko ustreznost procesa smo določili letni dobiček, kjer smo upoštevali dohodek od prodaje etanola, ter dobilek od prodaje stranskih produktov, kot so posušenega destiliranega zrnja s topninami (DDGS), bioplina, vodika in električne energije. Analizirali smo kako vpliva nihanje cen in spreminjanje kapacitete na letni dobiček. Ugotavljali smo katera tehnologija oz. kombinacija tehnologij je ustrezna z ozirom na razpoložljivost surovin v Sloveniji. Rezultati kažejo, da so vsi procesi predvsem odvisni od cene surovin in prodajne cene bioetanola. Pri procesih kjer smo lahko uporabili cenejše lignocelulozne surovine, je dobiček večji, strošek na kilogram bioetanola pa manjši. Ugotovili smo, da s procesom suhega mletja zaradi premajhnih razpoložljivosti surovin in poseganja v prehrambno verigo ni možno donosno proizvajati bioetanola.
Keywords: bioetanol, optimiranje, proces suhega mletja, uplinjanje, katalitska sinteza, fermentacija
Published: 06.11.2015; Views: 737; Downloads: 111
.pdf Full text (1,53 MB)

6.
7.
PRIMERJALNA ANALIZA STROŠKOV IN KORISTI INVESTICIJE V INTEGRIRANO UPLINJANJE LESNE BIOMASE V LEBDEČEM SLOJU
Gregor Žmak, 2015, master's thesis/paper

Abstract: Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali je investicija integriranega uplinjanja lesne biomase v lebdečem sloju finančno upravičena. Osrednja metoda za oceno je analiza stroškov in koristi oziroma CBA analiza. V magistrskem delu je predstavljena inovativna tehnologija obnovljive energije uplinjanja biomase za proizvodnjo toplotne in električne energije. Ocenjevali smo: (NSV) neto sedanjo vrednost, (ISD) interno stopnjo donosnosti, (RNSV) relativno neto sedanjo vrednost, (P) obdobje povračila investicije, (DP) diskontirano dobo povračila investicije in (SD) donosnost investicije. Modelna ocena parametrov finančne smotrnosti investicije, ob predpostavki investicijskega cikla 15-ih let in 7 % ter 5,5 % diskontni stopnji kaže, da je investicija finančno upravičena. Znesek NSV je v obeh primerih pozitiven, to pomeni, da je investicija v integrirano uplinjanje lesne biomase v lebdečem sloju finančno upravičena. NSV pri 5,5 % diskontni stopnji je za 1.929.968 € višja kot pri investiciji s 7 % diskontno stopnjo. ISD v obeh primerih presega diskontno stopnjo. ISD pri 5,5 % diskontni stopnji je za 0,96 % višja kot pri investiciji s 7 % diskontno stopnjo. Kazalnik RNSV pri 5,5 % diskontni stopnji je za 0,20 višji kot pri investiciji s 7 % diskontno stopnjo. Doba povračila investicije (P) je 6,09 let pri investiciji s 5,5 % diskontno stopnjo in 6,36 let pri investiciji s 7 % diskontno stopnjo. Diskontirana doba povračila investicije (DP) je 7,08 let pri investiciji s 5,5 % diskontno stopnjo in 7,83 let pri investiciji s 7 % diskontno stopnjo. SD pri investiciji s 5,5 % diskontno stopnjo znaša 11,40 % in 11,02 % pri investiciji s 7 % diskontno stopnjo. Analiza občutljivosti je pokazala, da je projekt zelo občutljiv na višino diskontne stopnje in spremembo oziroma povišanje stroškov poslovanja ob hkratnem zmanjšanju prihodkov od prodaje (scenarij 5). Enako velja za scenarij 6, ki pri 5,5 odstotni diskontni stopnji še prenese povečanje investicijskih stroškov za 5 %, podražitev stroškov poslovanja za 5 % in hkratno zmanjšanje prihodkov od prodaje za 5 %, pri 7 % diskontni stopnji pa investicija ni več finančno upravičena. Projekt je neupravičen tudi v primeru, da se za 20 % zmanjšajo prihodki od prodaje (scenarij 1) ali da se za več kot 25 % podražijo stroški poslovanja (scenarij 2).
Keywords: CBA, NSV, ISD, integrirano uplinjanje, analiza občutljivosti
Published: 29.06.2015; Views: 1694; Downloads: 216
.pdf Full text (3,55 MB)

8.
UPORABA KOGENERACIJSKEGA SISTEMA NA LESNI PLIN NA KMETIJI
Jernej Bobanec, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Uporaba biomase za proizvodnjo lesnega plina, ki služi kot gorivo, je star način izrabe energije, ki so ga uporabljali med drugo svetovno vojno, predvsem za potrebe mobilnosti. Sistemi so v tem času zelo napredovali tako v velikosti kot stabilnosti in prilagodljivosti. V diplomski nalogi smo se osredotočili na sisteme za pridobivanje lesnega plina iz lesnih sekancev in njegovo uporabo v sistemih za soproizvodnjo toplote in električne energije (SPTE). Raziskali smo mikro-kogeneracijski sistem električne nazivne moči 28 kW, izračunali višino investicije in višino subvencij za 3500 in 5500 obratovalnih ur ter ga poskušali umestiti na povprečno veliko kmetijo. Iz podatkov, dobljenih za referenčno kmetijo, je razvidno, da kmetija za ogrevanje potrebuje le 600 ur na leto oziroma 21.000 kWh. Odvzem oziroma potreba po toploti je premajhna, da bi se integracija naprave SPTE v tej obliki za kmetijo splačala. Ugotovljeno je bilo tudi, da bi investicijski stroški morali biti za 50 % nižji, da bi sploh lahko prejemali državno podporo, kajti zgornja meja referenčnih stroškov za vključitev v subvencionirano mrežo je 385 EUR/MWh.
Keywords: kogeneracijski sistem, SPTE, lesna biomasa, uplinjanje, subvencije
Published: 30.06.2014; Views: 1363; Downloads: 277
.pdf Full text (1,21 MB)

9.
Procesiranje stranskih produktov iz proizvodnje biodizla
Boris Kramberger, 2013, doctoral dissertation

Abstract: V disertaciji smo iz proizvodnje biodizla preučevali eno izmed več moţnosti procesiranja stranskega produkta glicerola. Dobljeni glicerol smo najprej uplinjali v visokotemperaturnem in visokotlačnem reaktorju nad kritično točko vode. Uplinjanje smo izvedli pri treh različnih temperaturah. Reakcije so bile nekatalizirane in katalizirane z dvema katalizatorjema. Z dobljenimi produkti smo najprej določili masne bilance, nato pa smo primerjali odvisnost sestave produktov in stopnjo uplinjanja od temperature in zadrţevalnega časa. Med uplinjanjem se nam je na stene katalizatorja odlagal ogljik. Tega smo poskušali odstraniti iz sistema z vodno paro. Rezultati so pokazali, da bi lahko bil to eden izmed dokaj enostavnih in ekonomičnih načinov odstranjevanja naloţenega ogljika iz sistema. Drugi del disertacije obsega fazno ravnoteţje produktov uplinjanja. S temi podatki lahko načrtujemo proces separacije. Ugotavljali smo vpliv parametrov na nadaljnjo sestavo plinske mešanice, ki jo lahko nato uporabimo v procesih sinteze. Prav tako smo preučili še fazno ravnoteţje pri visokih temepraturah in tlakih za binarni sistem ogljikov monoksid/voda in ga modelirali z Van der Waalsovo enačbo. V tretjem delu smo produkte uplinjanja ţeleli primerno procesirati, da bi pridobili edukte za nadaljnje procese. Plinsko mešanico, ki jo sestavljajo štirje plini, ţelimo uporabiti v procesu sinteze. Za to potrebujemo sintezni plin, ki je mešanica ogljikovega monoksida in vodika. Ostala plina, metan in ogljikov dioksid, lahko s procesom suhega reforminga metana presnujemo v sintezni plin. Preučevali smo moţnost tovrstne nadgradnje tako, da smo izvajali reakcije pri povišanih tlakih in temperaturah brez katalizatorja in s štirimi katalizatorji. Prav tako smo analizirali sestavo plinskih produktov in preučevali, katere reakcije še simultano tečejo v našem procesu.
Keywords: superkritični fluid, uplinjanje v superkritični vodi, glicerol, fazno ravnoteţje, visok tlak, visoka temperatura, suhi reforming metana, korelacija podatkov
Published: 11.11.2013; Views: 2127; Downloads: 214
.pdf Full text (3,07 MB)

10.
Čiščenje plinov pri uplinjanju trdnih goriv v krožeči lebdeči plasti
Tjaša Bosio, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu kot osrednji problem obravnavamo fazo čiščenja sinteznega in izpustnega plina, pridobljenega pri uplinjanju trdnih goriv v lebdeči plasti s kroženjem. S pomočjo meritev pridobljenih na pilotni napravi za uplinjanje biomase v lebdeči krožeči plasti (»FICFB – Fast Internal Circulating Fluidized Bed«) podjetja Bosio d.o.o. v Celju ter podatkov pridobljenih iz podobnih naprav, smo po pregledu možnosti čiščenja plinov in glede na zahtevano kvaliteto, podali predloge za čiščenje sinteznega in izpustnih plinov.
Keywords: čiščenje plinov, uplinjanje biomase, lebdeča plast s kroženjem, FICFB, sintezni plin, emisije
Published: 16.10.2013; Views: 1218; Downloads: 198
.pdf Full text (2,67 MB)

Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica