| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Interim measures in arbitration proceedings : facing the challenge to amend teh Macedonian arbitration legislation
Tatjana Zoroska-Kamilovska, Tatjana Shterjova, Univerza v Mariboru, 2013, original scientific article

Abstract: Interim measures in arbitration proceedings are intended to provide protection of the parties’ rights in the course of the proceedings before the final award is rendered. This issue for a long time has been regarded to be rooted in public policy concerns, but gradually this power is being transferred to the arbitral tribunal itself. In the Republic of Macedonia, the issue of interim measures in international commercial arbitration is regulated in the Law on International Commercial Arbitration. The provisions of the law expressly provide for the power of the arbitral tribunal to grant interim measures, however many questions in regard of arbitral interim relief are left unsettled. The authors give an analysis of the currents state over this issue in the Republic of Macedonia, and make an attempt to provide a solid answer to the question – will the amended provisions of the UNCITRAL Model Law on International Commercial Arbitration be a good basis to overcome the perceived problems, or an approach similar to the Slovenian should be rather accepted.
Keywords: arbitration proceedings, concurrent jurisdiction, enforcement, interim relief, interim measures, preliminary orders, UNCITRAL Model Law on International Commercial Arbitration
Published in DKUM: 01.08.2018; Views: 581; Downloads: 29
.pdf Full text (402,04 KB)

2.
Ekonomski in pravni vidiki factoringa s sodno prakso sodišč Republike Slovenije
Aleksandar Kokerić, 2017, master's thesis

Abstract: Factoring predstavlja aktualni gospodarski instrument oziroma finančno pravni posel sodobnega časa, ki omogoča zunanje financiranje gospodarskih subjektov. Izboljšuje likvidnost subjekta in vpliva na optimizacijo poslovanja. V pravnem kontekstu factoring predstavlja kompleksno obliko pogodbe, sestavljeno iz več različnih pravnih institutov. Slednji kot normativno urejeni ali normativno ne urejeni, med seboj ne ustvarjajo nove homogene celote, temveč ohranjajo svoje temeljne lastnosti, ki kot posamezna pravila urejajo pogodbo o factoringu in razmerja med strankami. Ta pravila imajo le instrumentalni značaj za doseganje temeljnega cilja pogodbe, pa se pod njih ne more subsumirati samostojne pogodbe o factoringu. Za slednjo je precej pomemben namen in interes strank, ki pogodbo oblikujeta in jo konkretizirata v pravnem prometu. Bistvo factoringa predstavljajo funkcije financiranja in funkcije del credere jamstva, od katerih je odvisna sama pojavna oblika factoring posla in obveznosti strank, ki izvirajo iz tega. Nepreciznost in nepopolnost regulacije factoringa v pravnem redu R. Slovenije, še vedno predstavljata omejevalni faktor za nadaljnjo rast in razvoj tega instituta, čeprav je ta mogoč in dopusten. Ali bo regulacija sledila ustvarjanjem novih določb v že obstoječe zakone in definiranjem factoringa kot nominatne pogodbe ali ustvarjanjem novega, posebnega zakona kot lex specialis, ki bi celovito uredil pravni posel in odklonil vse dvome, je vprašanje nadaljnjih potreb prakse in odločitve zakonodajalca. Prizadevanje mednarodnih organizacij za ponujene rešitve in določanje okvirjev factoringa skozi konvencije UNIDROIT IN UNCITRAL ter splošne pogoje poslovanja FCI predstavljajo pomemben rezultat na področju unifikacije pravil mednarodnega factoringa in mednarodnega gospodarskega prava kot celote. Normativna nedoločljivost factoringa ne vpliva na dejstvo, da je slednji v praksi zelo uveljavljen in standardiziran kot samostojni pravni posel.
Keywords: Factoring, odkup terjatev, financiranje, cesija, mešana pogodba, UNIDROIT, UNCITRAL, FCI.
Published in DKUM: 21.12.2017; Views: 794; Downloads: 132
.pdf Full text (1,16 MB)

3.
Pravne značilnosti pogodbe o finančnem leasingu
Denis Gorjup, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je uvodoma opredeliti pojem leasinga, njegovo zgodovino in namen, ter pojasniti pojma pogodbe o leasingu ter finančnega leasinga, ki je pojavna oblika splošnega pojma leasinga. Kasneje se bom osredotočil na pravne vire, ki jih uporabljamo pri sklenitvi pogodbe o finančnem leasingu ter pri reševanju sporov v zvezi z njo, pri čemer so najbolj pomembni splošni pogoji poslovanja, nacionalni zakoni in tudi mednarodne konvencije. Ker je pogodba o finančnem leasingu inominatna pogodba, bom navedel, katera pravna pravila se zanjo uporabljajo v okviru pozitivnega prava ter kako kvalificirati njeno pravno naravo. V nadaljevanju bodo pojasnjeni oblika in predmet pogodbe, stranke, ter njihove pravice in obveznosti ter tudi kako pogodba o finančnem leasingu preneha. Za zaključek bom strnjeno opredelil pravno naravo pogodbe o finančnem leasingu glede na mnenja različnih pravnih teoretikov, ter okvirno pojasnil vse njene pravne značilnosti ter tudi pomen za pravni promet in prakso.
Keywords: pogodba o leasingu, finančni leasing, pravna narava pogodbe o finančnem leasingu, splošni pogoji pogodbe, pravice in obveznosti leasingodajalca in leasingojemalca, Konvencija UNCITRAL o mednarodnem finančnem leasingu
Published in DKUM: 26.09.2017; Views: 1172; Downloads: 219
.pdf Full text (522,51 KB)

4.
Priznavanje čezmejnih učinkov v insolvenčnih postopkih
Maja Gabrijelčič, 2016, master's thesis

Abstract: Globalizacija v zadnjih desetletjih in razcvet mednarodne trgovine sta vzpodbudila čezmejno poslovanje tako pri gospodarskih subjektih kot tudi pri potrošnikih, ki v tujini iščejo nove poslovne in življenjske priložnosti. Vstopanje le-teh v pravna razmerja z mednarodnim elementom pa odpira vrsto vprašanj v primeru, da se nad katerim izmed njih začne insolvenčni postopek. Bistveno vprašanje za dolžnika kot tudi za njegove upnike je, kakšne pravne učinke bo imel začeti insolvenčni postopek na njihova obstoječa pravna razmerja. V okviru mednarodnega insolvenčnega prava se zato v zadnjih desetletjih poskuša najti odgovore in rešitve na omenjena vprašanja. Kot bo predstavljeno v tej magistrski nalogi, o poenotenju insolvenčnega prava zaradi zelo različnih nacionalnih ureditev (še) ni mogoče govoriti, zato se nacionalne in mednarodne ureditve osredotočajo predvsem na harmonizacijo temeljnih pravil mednarodnega insolvenčnega prava, in sicer glede določitve mednarodne pristojnosti za začetek insolvenčnega postopka, pravo katere države naj se uporabi za presojo določenih procesnopravnih in materialnopravnih vprašanj, kakšni mednarodni učinki bodo obveljali za postopke, ki bodo začeti pred določenim sodiščem (predvsem glede pogojev za priznanje odločb v insolvenčnih postopkih, izdanih v drugih državah, ali odločitev, ki zadevajo osebo ali premoženje v konkretnem insolvenčnem postopku) in kakšne so dopustne meje čezmejnega sodelovanja med akterji insolvenčnih postopkov. Temeljita analiza treh za Slovenijo najpomembnejših pravnih aktov na področju mednarodnega insolvenčnega prava - Uredbe 2015/848, UNCITRAL-ovega Vzorčnega zakona in 8. poglavja ZFPPIPP, kar je predmet te magistrske naloge, bo pokazala, da le uredba ureja vsa zgoraj omenjena temeljna vprašanja mednarodnega insolvenčnega prava in tako predstavlja najvišjo stopnjo harmonizacije nacionalnih zakonodaj na tem področju. Za razliko od uredbe vzorčni zakon ureja le priznanje tujega insolvenčnega postopka in obvezno sodelovanje med akterji insolvenčnih postopkov, kar je odraz njegove pravne narave in globalne uporabe. 8. poglavje ZFPPIPP, ki je bilo sprejeto na podlagi vzorčnega zakona, pa je po njegovem vzoru uredilo priznanje tujega insolvenčnega postopka in obvezno sodelovanje med akterji insolvenčnih postopkov, dodatno pa tudi področje uporabe prava, kar se sicer vzorčnemu zakonu očita kot njegova največja pomanjkljivost. Kljub različnemu obsegu ureditev, ki jo ponujajo omenjeni trije pravni akti, pa vsi urejajo področje priznanja tujega insolvenčnega postopka, kar je bistveno za priznavanje čezmejnih učinkov v insolvenčnih postopkih. Vsi trije pravni akti nedvomno pomenijo velik korak k harmonizaciji mednarodnega insolvenčnega prava in bistveno prispevajo k uspešnemu in učinkovitemu reševanju čezmejnih insolvenčnih postopkov. Zagotavljajo mednarodne pravne standarde za delovanje vseh akterjev v čezmejnih insolvenčnih postopkih, s tem pa tudi večjo pravno varnost vseh vpletenih na tem področju. Kljub temu je v praksi ostalo odprtih kar nekaj vprašanj, zato so nekatere dopolnitve in izboljšave v prihodnosti obravnavane v sklepnem delu.
Keywords: čezmejni insolvenčni postopki, Uredba 2015/848, UNCITRAL-ov Vzorčni zakon o čezmejni insolventnosti, ZFPPIPP
Published in DKUM: 21.10.2016; Views: 1350; Downloads: 227
.pdf Full text (1,77 MB)

5.
UREDITEV MEDNARODNE PRODAJNE POGODBE S POUDARKOM NA NJENEM OBLIKOVANJU
Mitja Pernek, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Mnoge pogodbe temeljijo na mednarodni prodajni pogodbi ter so neposredno ali vsaj posredno povezane z njo, kar priča o tem, da je najpogostejša in najpomembnejša v blagovnem prometu. Bistveni sestavini mednarodne prodajne pogodbe sta :  Stvar  Kupnina Pogodba je sklenjena takrat, kadar se stranki dogovorita o njenih bistvenih sestavinah. Kupnina mora biti določena ali vsaj določljiva, to pomeni, da mora imeti dovolj podatkov, na podlagi katerih kupnino lahko določimo. Stvar, katero prodajalec prodaja, mora biti v pravnem prometu in obstajati, sicer pogodbe ni mogoče skleniti. Kadar pogodba ne vsebuje kupnine in dovolj podatkov, na podlagi katerih bi jo bilo mogoče določiti, pogodbe ni mogoče skleniti oz. je nična. Nekatere izjeme veljajo v gospodarskih pogodbah. Za stranki je zelo pomembno vprašanje, katero pravo se naj uporabi pri presoji njunega pravnega razmerja. Pri mednarodni prodaji blaga imata namreč kupec in prodajalec sedež v različnih državah, zato je še posebej pomembno vprašanje, kateremu pravu bo podvržena presoja njune pogodbe. O izbiri prava se stranki v prvi vrsti odločata sami v času sklepanja pogodbe. V pogodbo vneseta klavzulo, katera se naj uporabi za presojo njunega pravnega razmerja, s čimer se izogneta negotovostim v zvezi z vprašanjem, katero pravo se naj uporabi pri presoji njunega pravnega razmerja. Kadar se stranki o izbiri prava nista dogovorili, v tem primeru ga določi sodišče na podlagi kolizijskih pravil države kjer zaseda sodišče.
Keywords: Mednarodna prodajna pogodba, Uncitral, konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga, Dunajska konvencija o mednarodni prodaji blaga.
Published in DKUM: 16.11.2012; Views: 2546; Downloads: 517
.pdf Full text (407,48 KB)

6.
Search done in 0.11 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica