| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
PRENOVA UMETNOSTNE GALERIJE MARIBOR V FAKULTETO ZA GRADBENIŠTVO
Sanda Moharić, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava prenovo obstoječe Umetnostne galerije Maribor in dograditev nove strukture. Ta stoji na robu starega mestnega jedra Maribora, ter meji na severni strani na Orožnovo, na zahodni na Strossmayerjevo, na južni na Koroško, ter vzhodni strani na ozko Gospejno ulico. Predstavljen je zgodovinski razvoj celotnega kompleksa objektov ter vidik kulturno varstvenih pogojev konzervatorstva. V nadaljevanju so podani trije primeri prenove historičnih struktur ter primeri dodajanja novih struktur za namene šolstva, ki so služili kot osnova pri programski zasnovi celotnega kompleksa. Rezultat je nova integrirana arhitektura v okviru obravnavane lokacije.
Keywords: arhitektura, Umetnostna galerija Maribor, izobraževalna arhitektura, prenova
Published: 29.09.2011; Views: 1871; Downloads: 199
.pdf Full text (17,37 MB)

2.
UMETNOST DRUGE POLOVICE 20. STOLETJA V MARIBORU V LIKOVNIH KRITIKAH SERGEJA VRIŠERJA (1920-2004)
Tjaša Karba, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je obravnavan umetnostni zgodovinar Sergej Vrišer (1920–2004), ki je poznan predvsem kot poznavalec baročnega kiparstva. Manj znano in zlasti manj upoštevano pa je dejstvo, da je bil sistematičen in pronicljiv opazovalec sodobnega likovnega dogajanja in je s svojo kritično mislijo veliko pripomogel k razvoju in uveljavljanju sodobne likovne umetnosti v Mariboru. Svoja opažanja in mnenja je sistematično objavljal v več slovenskih revijah in časopisih, tako da je s tem ustvaril celovit vpogled v tedanjo umetniško sceno. Skozi njegov kritični pogled je predstavljeno takratno aktualno mariborsko kulturno dogajanje, ki se je po drugi svetovni vojni zelo razmahnilo in doseglo svoj prvi višek z ustanovitvijo Umetnostne galerije Maribor (7. februar 1954), ki je imela pomembno vlogo pri rasti in razvijanju umetniških hotenj. Na osnovi Vrišerjevih zapisov sem sestavila kronološki pregled takrat delujočih umetnikov, za katerih opus se je zanimal Sergej Vrišer. S tem sem želela podati Vrišerjev pogled na mariborsko likovno dogajanje in izpostaviti poudarke, ki so se njemu zdeli najpomembnejši, in ki so tudi sicer najvidnejše vplivali na razvoj mariborske likovne umetnosti ter sočasnega kulturnega dogajanja. Med slikarji starejše generacije v Vrišerjevih prispevkih izstopata Ivan Kos in Ante Trstenjak, v srednji generaciji slikarja Maks Kavčič in Lajči Pandur. Janez Vidic in Rudolf Kotnik sta zaznamovala mlajšo generacijo slikarjev. Najvidnejši med mariborskimi grafiki je Bojan Golija. Predstavljeno pa je tudi kiparstvo, ki je bilo kljub manjši zastopanosti, kvalitetno. Najpomembneje je likovno sceno zaznamoval akademski kipar Slavko Tihec. Pomembno mesto pa so zasedali tudi Gabrijel Kolbič, Milan Vojsk ter kiparka Vlasta Zorko Tihec, ki je prijateljevala s Sergejem Vrišerjem in v Mariboru postavila mnogo kiparskih del.
Keywords: Sergej Vrišer, Umetnostna galerija Maribor, mariborska likovna kritika, mariborska moderna umetnost, mariborski likovni umetniki
Published: 20.09.2013; Views: 1442; Downloads: 242
.pdf Full text (1,63 MB)

3.
Prenova nekdanje poslovne stavbe SDK
Mirzet Salkanović, 2015, diploma project paper

Abstract: Osrednja tema naloge je prenova poslovne stavbe SDK v središču mesta Maribor za potrebe nove Umetnostne galerije. Stavba je vpisana v register nepremične kulturne dediščine, tako da je objekt obravnavan z zgodovinskega vidika ter vidika varovanja in prenove arhitekurne dediščine. Teoretični del diplomske naloge predstavlja analizo objekta v sedanji obliki za trenutne potrebe in dejavnosti. V praktičnem delu je predstavljen lastni projekt prenove dotrajane in skrajno nefunkcionalno izkoriščene stavbe, kateri bi z novim programom revitaliziral in poživil mesto Maribor.
Keywords: Nova Umetnostna galerija Maribor, Poslovna stavba SDK, Maribor, moderna arhitektura, prenova, Trg Leona Štuklja Maribor
Published: 14.08.2015; Views: 1098; Downloads: 189
.pdf Full text (25,44 MB)

4.
Umetnostna galerija Maribor: Idejna zasnova informacijskega paviljona s kavarno
Selma Rogač, 2015, diploma project paper

Abstract: Pri predmetu Studio III 2013/2014 smo izdelali idejno zasnovo nove galerije na območju ob reki Dravi, ki predstavlja izjemen potencial urbane strukture mesta. Informacijski paviljon s kavarno je nadgradnja študijskega projekta, ki novo galerijo približa ljudem, obenem pa s svojo postavitvijo neposredno ob in celo na vodo reši enega izmed ključnih problemov Lenta – neizkoriščenost reke Drave. Naloga je sestavljena iz teoretičnega in projektnega dela. V prvem delu je predstavljen Maribor, zgodovina, poslanstvo in obstoječe stanje UGM ter predstavitev mojega študijskega projekta. S pomočjo primerov dobre prakse in upoštevanjem analiznih ugotovitev je v projektnem delu predstavljena idejna zasnova paviljona. Ta je jasno zasnovana in ima spoštljiv odnos do historične mestne strukture.
Keywords: Umetnostna galerija Maribor, Maribor, paviljon, Benetke
Published: 14.08.2015; Views: 721; Downloads: 99
.pdf Full text (27,16 MB)

5.
Strokovno izrazje v razstavnih katalogih Umetnostne galerije Maribor
Vesna Ocvirk, 2018, master's thesis

Abstract: Pogosto se srečamo z razstavnim katalogom, ki je del umetnostnozgodovinske stroke. Zdi se, da je slovenščina kot strokovni jezik v nevarnosti, da bi ga izpodrinila angleščina. Za pomanjkanjem strokovnega slovenskega izrazja pa trpi tudi umetnostna zgodovina. Stroka še vedno nima svojega terminološkega slovarja, zato smo primorani izrazje iskati v strokovnih priročnikih, kot so učbeniki, ter v monografijah in prispevkih strokovnjakov. Razstavni katalog kot besedilna vrsta še ni bil natančneje opredeljen ali kakor koli analiziran. Naš cilj je bil, da celovito predstavimo razstavne kataloge Umetnostne galerije Maribor, v katerih smo opazovali oblikovno in vsebinsko zgradbo ter strokovno izrazje, tega pa v nadaljevanju analiziramo glede na izvor, število besed in glede na besedno vrsto. Analiza je pokazala, da prevladuje samostalniško enobesedno izrazje, ki je večinoma prevzeto. Izkazalo se je, da se za isti pomen uporablja več različnih izrazov, čemur bi se morali v stroki izogibati, da ne bi prihajalo do nejasnosti. Na žalost pa v teh besedilih zasledimo tudi slogovne in pravopisne napake. Stroka brez natančno opredeljene terminologije ne funkcionira dovolj strokovno, zato je pomembno, da se v prvi vrsti terminologija poenoti in zapiše na enem mestu, v enojezičnem strokovnem slovarju.
Keywords: Umetnostna zgodovina, umetnostnozgodovinski priročniki, Umetnostna galerija Maribor, strokovni jeziki, razstavni katalog, strokovno izrazje, prevzetost.
Published: 18.10.2018; Views: 246; Downloads: 27
.pdf Full text (2,40 MB)

6.
Pedagoški programi Umetnostne galerije Maribor in vključevanje vrtcev mariborske regije vanje
Jasmina Rodošek, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V teoretičnem delu smo s pomočjo literature opredelili kulturno-umetnostno vzgojo, njene cilje in načela ter se v nadaljevanju osredotočili na likovno umetnost in njeno pedagoško vrednost v okviru področja umetnosti v vrtcu. Predstavili smo muzejsko pedagogiko ter oblike in metode dela, ki se pojavljajo znotraj nje. Kot primer dobre prakse smo izbrali in predstavili Umetnostno galerijo Maribor in pedagoške programe, ki jih ponujajo za populacijo predšolskih otrok, ter koncept dejavnosti, prek katerih približajo umetnost oziroma posamezno razstavo otrokom. V empiričnem delu smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri se mariborski vrtci vključujejo v pedagoške programe Umetnostne galerije Maribor in kakšni so vzroki za udeležbo oziroma neudeležbo v njih. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikih v vrtcih mariborske regije. Vzorec, ki smo ga uporabili, je neslučajnostni iz konkretne populacije in je zajel devetinštirideset vzgojiteljev in vzgojiteljic. Pridobljene podatke smo analizirali in jih prikazali v obliki tabel. Prav tako smo opravili nestrukturiran intervju z višjo kustosinjo v Umetnostni galeriji Maribor Brigito Strnad, ki skrbi za pedagoške programe, namenjene predšolskim otrokom. S tem smo želeli zajeti pogled in mnenja še z druge perspektive ter interpretirati nekatere odgovore iz anketnih vprašalnikov.
Keywords: kulturno-umetnostna vzgoja, likovna umetnost, muzejska pedagogika, Umetnostna galerija Maribor, pedagoški programi.
Published: 04.12.2018; Views: 355; Downloads: 66
.pdf Full text (737,72 KB)

Search done in 0.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica