1. NOVA REVIJA POD BUDNIM OČESOM KOMUNISTIČNE OBLASTIAna Šela, 2016, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava nadzor slovenske politične policije nad revijalnim tiskom v osemdesetih letih dvajsetega stoletja, s poudarkom na študentskimi revijami (Katedra, Tribuna in Mladina). Posebna pozornost je namenjena Novi reviji, okoli katere so se zbirali književniki, filozofi, sociologi in politologi. Da bi lažje razumeli nadzor nad kulturnimi in študentskimi revijami, je predstavljena tudi varnostna-obveščevalna služba na slovenskem vse od svoje ustanovitve med vojno pa do prelomnih devetdesetih let dvajsetega stoletja, njeno delovanje, naloge in prestrukturiranje oz. preimenovanje iz Varnostno-obveščevalne službe Osvobodilne fronte (VOS OF) v Oddelek za zaščito naroda (OZNA) in na koncu v UDBO (Uprava državne bezbednosti) oz. Službo državne varnosti (SDV). Zaradi lažjega razvoja in razumevanja teme je predstavljen tudi kulturnopolitični utrip Jugoslavije v osemdesetih letih, ko so državo pretresale gospodarska, politična in nacionalna kriza. Prav zaradi vse globje jugoslovanske krize pa tudi počasne, a vidne liberalizacije slovenskega prostora, se je začela oglašati kulturniška inteligenca, ki je poskušala sama najti odgovore za rešitev iz krize. Zaradi družbenopolitične kritike in detabuiziranja tem, o katerih se prej ni govorilo, je oblast intelektualce, ki so se zbirali okrog Nove revije in Društva slovenskih pisateljev, imenovala intelektualna »opozicija«. Ob vse bolj naraščajočem nacionalnem vprašanju, je Nova revija leta februarja 1987 izdala posebno 57. številko z naslovom Prispevki za slovenski nacionalni program, s katero je razburila slovensko in širšo jugoslovansko javnost, še posebej pa vodilno politično oblast. Nova revija, še posebej s Prispevki, je odigrala eno ključnih vlog pri kasnejši demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije.
Keywords: Nova revija, varnostno-obveščevalna služba, UDBA, intelektualna opozicija
Published in DKUM: 27.09.2016; Views: 2257; Downloads: 536
 Full text (932,26 KB) |
2. HRVAŠKA POLITIČNA EMIGRACIJA PO DRUGI SVETOVNI VOJNILuka Kosi, 2015, master's thesis Abstract: Med letoma 1946 in 1991 je okoli 350.000 Hrvatov emigriralo v zahodne in čezoceanske države, bodisi iz ekonomskih ali političnih razlogov. Organizacije hrvaške politične emigracije na zahodu po drugi svetovni vojni bi lahko razdelili na legalne, pollegalne in nelegalne. Tiste, ki so se pri svojem delovanju posluževale teroristično-diverzantskih akcij, so načeloma bile nelegalne, vendar včasih le pogojno, saj je ta nelegalnost služila zgolj kot obramba pred morebitno jugoslovansko intervencijo pri tamkajšnjih oblasteh. Osnovna značilnost vseh emigrantskih organizacij je bil nacionalizem in šovinizem. Ker pa so bili emigranti različnih miselnosti in političnih prepričanj, je za hrvaško politično emigracijo bila značilna razdvojenost. Ta nasprotja so emigraciji preprečila vse napore, da bi se uspešno povezala pod eno zastavo oz. organizacijo. Emigrantske organizacije so se razlikovale po načinu delovanja, številčnosti in organiziranosti. Nekatere organizacije so se za dosego svojih ciljev posluževale predvsem propagande, druge so edino sredstvo za dosego ciljev videle v terorističnih in diverzantskih akcijah. Glavni cilj hrvaške politične emigracije je bila samostojna hrvaška država, pri čemer se je velik del opiral na ustaštvo. Jugoslovanske varnostnoobveščevalne službe so hrvaško politično emigracijo bolj ali manj uspešno nadzirale. Pri tem so se posluževale različnih prijemov. Najpogostejše je bilo delo s t.i. sodelavci ali agenti pod krinko, ki so se uspešno prikradli med predstavnike emigracije. Tako je varnostnoobveščevalna služba vnašala nemir in razdor znotraj emigrantskih vrst. Ko pa so bili izčrpani vsi koraki, je preostala le še ena možnost: ugrabitev ali atentat.
Keywords: hrvaška politična emigracija, ustaštvo, UDBA, terorizem, diverzije, propaganda, atentati.
Published in DKUM: 12.11.2015; Views: 2044; Downloads: 244
Full text (4,09 MB) |
3. PALČKOVA BANDASanja Krajnik, 2012, undergraduate thesis Abstract: POVZETEK
Ilegalne organizacije so se pojavile kmalu po drugi svetovni vojni, njihov glavni politični cilj je bil zrušenje komunistične oblasti. Diploma zajema dve ilegalni skupini. Mlakar-Palčkova skupina je delovala leta 1947, Palčkova skupina pa v letu 1950, v udbinih arhivih sta obravnavani pod enotnim imenom: Palčkova banda. Obe sta delovali na širšem območju Dramelj, zato so v diplomi raziskane tudi splošne razmere in delovanje lokalnih oblasti. Z raziskovanjem sem odkrila, da so bili ljudje nezadovoljni z novo oblastjo in lokalnimi razmerami. Nekatere ilegalne skupine v Sloveniji so imele stike s slovenskimi vojaškimi in političnimi emigranti v begunskih taboriščih v Avstriji in Italiji, vse kaže, da Drameljski ilegalni skupini z njimi nista bili povezani. Mlakar-Palčkova skupina, je delovala na političnih in ideoloških temeljih, kar je dokazovala z ropanjem in uničevanjem arhivov in dokumentacije zadrug ter krajevnih ljudskih odborov, z napadi na najbolj vnete podpornike oblasti in s simboli. Dokazano se je leta 1947 Mlakar-Palčkova skupina povezala z ilegalno organizacijo GROM in z Jožetom Goležem, samooklicanim vodjem svoje ilegalne organizacije. Ukrepi Udbe so jim nadaljne akcije in povezovanje preprečili in skupine so bile razbite. Nekatere člane in podpornike so ujeli in jim sodili, nekaterim pa je uspelo pobegniti. Ivan Lavbič-Palček se je oblastem izmuznil in se uspešno skrival pri domačinki vse do leta 1950. Razmere za prebivalstvo so postajale vse slabše predvsem zaradi vedno hujše represivne oblasti, ki so kmečko prebivalstvo videvale kot sovražnika. Nekateri nezadovoljneži so pristopili k novi ilegalni skupini, katero je vodil Palček in po njemu se imenuje Palčkova ilegalna skupina. Ta skupina ni imela več ideološke podlage, njihove akcije so se omejile na ropanje posameznikov in črne zakole. Skupina je bila še hitreje uničena in s tem je bila ilegalna dejavnost na tem območju dokončno zatrta. Domačini ki so jih podpirali so bili večinoma izdani od Palčka, ki je v zaporih razkril imena vseh svojih pomagačev in oblast je to situacijo izkoristila. Zaprla je ogromno ljudi in zaplenila veliko premoženja. Zaradi izdaje je veliko ljudi mislilo, da je bil Palček že od vsega začetka povezan z oblastmi, kar pa ni bilo dokazano. Veliko domačinov je bilo pripravljenih razkriti svoje videnje tistega obdobja.
Keywords: Palčkova ilegalna skupina, Dramlje, represija, upor, Udba.
Published in DKUM: 29.01.2013; Views: 3533; Downloads: 300
Full text (2,34 MB) |
4. Od Brionov do Karadjordjeva: čistke v ZKJNatalija Gobec, 2011, undergraduate thesis Abstract: Obdobje med letoma 1966 do 1972 sta jugoslovansko zgodovino zaznamovali dve obsežni čistki v Zvezi komunistov Jugoslavije in v državno-upravnem aparatu totalitarne države. Na Brionskem plenumu leta 1966 je komunistično vodstvo obtožilo posameznike za nosilce odpora zoper obstoječo družbeno ureditev in jih izključilo iz ZKJ in državno-upravnega aparata. Po likvidaciji centralističnih in dogmatskih teženj je bila v Jugoslaviji odprta možnost za uveljavljanje liberalnejših političnih in gospodarskih reform. V težnjah po boljšem položaju svoje republike v gospodarsko neenakomerno razviti državi so reforme izpostavile nacionalna nasprotja. Na Hrvaškem je več skupin delovalo v smeri zagotavljanja hrvaškega nacionalnega interesa in pri tem pridobilo podporo svojega ljudstva, ki se je razvilo v masovno gibanje, t. i. »maspok«. Pri tem so posegli v privilegije vladajoče strukture, zato jih je ta po 21. seji Predsedstva ZKJ onemogočila z množično čistko znotraj ZKJ, med intelektualci, gospodarstveniki in posamezniki v državno-upravnem aparatu.
Keywords: Zveza komunistov Jugoslavije, čistke, Brionski plenum, Udba, nacionalna trenja, Zveza komunistov Hrvaške, boj za oblast, hrvaška pomlad
Published in DKUM: 07.11.2011; Views: 2363; Downloads: 300
Full text (22,25 MB) |
