| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 39
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
2.
Antične vsebine v luči medpredmetnega povezovanja
Tjaša Janković, 2017, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Antične vsebine v luči medpredmetnega povezovanja je nastalo z namenom opozoriti na pomen obravnavanja antičnih vsebin v osnovnošolskih kurikulumih in oblikovati predloge za izvedbo medpredmetnega povezovanja. To v tem delu temelji na povezovanju treh osnovnošolskih predmetov: likovne umetnosti (kot izhodišče), slovenščine in zgodovine. Teoretični del je razdeljen na dva dela; v prvem delu sta predstavljena zastopanost antičnih vsebin in razvoj šolstva skozi stoletja šolanja v Evropi in Sloveniji, s čimer sta orisana spreminjanje in nadgrajevanje šolskih vsebin do danes. Kot nadgradnja sledi proučitev aktualnih učnih načrtov treh izbranih predmetov kot izhodišč za iskanje možnosti medpredmetnih povezav antičnih vsebin, ki se pojavljajo pri posameznih predmetih. Kot del tega navajamo vsebine zgodovine in slovenščine, ki omogočajo medpredmetno povezovanje antičnih vsebin. Drugi del predstavljata teorija medpredmetnega povezovanja in primerjava tega pojma v izbranih učnih načrtih. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati ankete, s katero smo pri učencih preverjali poznavanje antičnih vsebin, in rezultati anketiranja učiteljev likovne umetnosti, slovenščine in zgodovine, s katerim smo želeli preveriti izvedbeno raven medpredmetnega povezovanja. Na osnovi rezultatov obeh anket podamo predloge za izboljšanje medpredmetnega povezovanja in predstavimo eno izmed možnosti sodelovanja treh izbranih predmetov, ki temelji na izboru umetniških del z antično tematiko iz bogate zakladnice umetnostne zgodovine.
Keywords: medpredmetno povezovanje, likovna umetnost, antične vsebine, učni načrti, osnovna šola.
Published: 19.12.2017; Views: 888; Downloads: 123
.pdf Full text (3,85 MB)

3.
Kako si trajnostni razvoj in naravoslovno pismenost razlagajo učitelji 3. razreda
Nina Špiler, 2017, master's thesis

Abstract: POVZETEK Magistrsko delo z naslovom Kako si trajnostni razvoj in naravoslovno pismenost razlagajo učitelji 3. razreda je celota, ki se dopolnjuje s teoretičnim in empiričnim delom naloge. Teoretični del je razdeljen na štiri sklope. V prvem je predstavljen trajnostni razvoj. Naravoslovni sklop zajema naravoslovno pismenost, zgodnje naravoslovje in naravoslovne kompetence. V didaktičnem delu so zajeti izkustveno učenje, formalno in neformalno poučevanje ter problemski pouk, vsebuje tudi kratke analize učnih načrtov za naravoslovje v 3. razredu nekaterih evropskih držav. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, vezani na mnenje učiteljic, kaj so trajnostni razvoj, naravoslovna pismenost in vsebine učnega načrta za spoznavanje okolja v 3. razredu. Ugotovili smo, da so v raziskavi sodelujoče učiteljice manj seznanjene z aktualnimi pojmi (npr. kaj je trajnostni razvoj). Iz odgovorov intervjuvanih učiteljic lahko razberemo, da se v 3. razredu od učencev zahteva preveč teorije.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: trajnostni razvoj, naravoslovna pismenost, spoznavanje okolja, 3. razred, učni načrti, mnenja učiteljic
Published: 28.11.2017; Views: 572; Downloads: 103
.pdf Full text (1,56 MB)

4.
Stališča učiteljev do problemskih besedil pri pouku književnosti
Sabina Višček, 2014, original scientific article

Abstract: Za sodobno mladinsko književnost je značilno odstopanje od tradicionalnega vzorca ubogljivega otroka in srečnega otroštva. Teme, o katerih so pisatelji v sedemdesetih, predvsem pa v devetdesetih letih odkrito pisali, tudi na Slovenskem, so postale problemske oziroma tabujske - tako so jih označile določene skupine, predvsem učiteljev in staršev. V prispevku predstavljamo stališča slovenskih profesorjev razrednega pouka ter profesorjev slovenščine do obravnave problemskih besedil pri pouku književnosti v osnovni šoli. Na podlagi empirične neeksperimentalne raziskave, v kateri je sodelovalo 33 profesorjev slovenščine ter 58 profesorjev razrednega pouka, je ugotovljeno, da obstajajo med njimi statistično pomembne razlike v določanju primernosti tem ter odnosu do problemskih besedil.
Keywords: mladinska književnost, problemska besedila, tabuji, smrt, učni načrti, učitelji, osnovne šole
Published: 03.10.2017; Views: 581; Downloads: 90
.pdf Full text (120,83 KB)
This document has many files! More...

5.
Slovenski učni načrt za predmet likovna umetnost v gimnazijskem programu v primerjavi s podobnimi dokumenti evropskih držav
Tomaž Zupančič, 2015, original scientific article

Abstract: Političnim spremembam v Sloveniji v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je sledila obsežna reforma šolstva, ki je vplivala tudi na umetniške predmete. Podobno so se na strokovnem nivoju v zadnjih tridesetih letih dogajale velike spremembe pri poučevanju umetnosti v svetu in Sloveniji z uveljavljanjem tako imenovanega postmodernega likovnega kurikula. Slovenski učni načrti za likovno umetnost se danes soočajo s podobnimi izzivi kot učni načrti drugih držav. S primerjavo slovenskega srednješolskega učnega načrta za predmet likovna umetnost z učnimi načrti sedmih evropskih držav (Estonije, Finske, Hrvaške, Irske, Latvije, Norveške in Španije) smo želeli osvetlili slovenski dokument v širšem kontekstu. Dokumente smo analizirali z različnih pogledov. Ugotovili smo, da obstajajo skupne lastnosti in razlike. Umestitev slovenskega predmeta v predmetnik srednje šole je podobna kot v tujini. V vseh primerjanih državah je likovna umetnost obvezni predmet, a z različnim številom ur. Slovenski dokument se od primerjanih razlikuje v strukturi, obravnavi likovnih področij, implementiranju vsebin sodobne umetnosti, večkulturnosti in trajnostni paradigmi. Ugotovili smo, da je slovenski učni načrt za predmet likovna umetnost v gimnazijskih programih sodoben v nekaterih segmentih in da bi lahko bil boljši v drugih.
Keywords: likovna vzgoja, učni načrti, sodobna umetnost, večkulturnost, srednje šole
Published: 26.09.2017; Views: 633; Downloads: 78
.pdf Full text (166,51 KB)
This document has many files! More...

6.
Diferenciacija pri poučevanju naravoslovja v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole
Darja Skribe-Dimec, 2013, review article

Abstract: Vsi se zavedamo, da so med učenci razlike v njihovem znanju in tudi v sposobnostih oziroma spretnostih in stališčih. Zanimalo nas je, ali se te razlike upoštevajo pri načrtovanju in izvajanju pouka začetnega naravoslovja. Dokaze za diferenciacijo smo iskali v učnih načrtih za pouk naravoslovja na razredni stopnji, v učbenikih za pouk naravoslovja na razredni stopnji ter v pojmovanjih in ravnanjih študentov, bodočih učiteljev razrednega pouka. Ugotavljamo, da se razlik med učenci jasno zavedajo slovenski načrtovalci pouka, saj so v učnih načrtih posebej opredelili »minimalne« in »temeljne standarde znanja«. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da se tudi večina študentov zaveda razlik v znanju učencev. Analiza učnih priprav, ki so jih napisali študenti, pa je pokazala velike pomanjkljivosti pri udejanjanju diferenciacije pri pouku naravoslovja. Praviloma več kot 90 % priprav, ki jih študenti napišejo na začetku izobraževanja pri didaktiki naravoslovja, ne vključuje niti kvantitativne niti kvalitativne diferenciacije. Ugotovili smo, da se ob koncu izobraževanja pojmovanje diferenciacije udejanja v elementih konstruktivistične teorije učenja. Z analizo različnih učbenikov in delovnih zvezkov smo ugotavljali, kako o diferenciaciji razmišljajo avtorji učbenikov. Izkazalo se je, da večina učnih gradiv ne vključuje elementov diferenciacije.
Keywords: diferenciacija, naravoslovje, učna priprava, konstruktivistični način poučevanja, učbenik, učna diferenciacija, poučevanje, učni načrti, učitelji, osnovne šole
Published: 21.09.2017; Views: 896; Downloads: 196
.pdf Full text (711,60 KB)
This document has many files! More...

7.
(Ne)usvojeni cilji pravopisne zmožnosti v prvem vzgojnoizobraževalnem obdobju
Polonca Šek Mertük, 2017, original scientific article

Abstract: Pravopisna zmožnost spada med temeljne sporazumevalne zmožnosti. Učenci jo začnejo sistematično razvijati z začetkom šole. Do konca prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja naj bi usvojili enajst operativnih ciljev, vezanih na pravopisno zmožnost. Raziskav, ki bi preverjale, koliko so učenci usvojili pravopisno zmožnost, je premalo. Prispevek prikazuje stanje (ne)usvojenosti pravopisne zmožnosti v raziskavo vključenih tretješolcev, na podlagi katerega lahko (bodoči) učitelji še bolj načrtno obravnavajo posamezne pravopisne teme.
Keywords: vzgoja in izobraževanje, sporazumevalna zmožnost, pravopisna zmožnost, slovenščina, učni načrti, standardi znanja, učni načrt za slovenščino, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, cilji pravopisne zmožnosti
Published: 19.09.2017; Views: 570; Downloads: 99
.pdf Full text (96,58 KB)
This document has many files! More...

8.
Primerjava poučevanja fizike in astronomije na izbranih osnovnih in srednjih šolah v Avstriji in Sloveniji
Doroteja Kardum, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Vzgoja in izobraževanje sta temelja prihodnosti in osnovni človekovi pravici sodobnega sveta. Vsaka država, ki se zaveda pomembnosti kvalitetnega izobraževanja in kaj ji ta na daljši rok prinese, želi ustvariti izobraževalni sistem, ki bi državljane izoblikoval v samostojne in odgovorne osebke, ki se lahko opirajo na kakovostno pridobljeno znanje, obenem pa, najbolj ustrezal potrebam države same. V diplomskem delu smo raziskovali štiri velika poglavja izobraževalnega sistema Slovenije in Avstrije. V prvem poglavju smo opisovali in med seboj primerjali sisteme primarne, sekundarne in terciarne ravni izobraževanja obeh držav. Opisali smo učne načrte primarnega in izbrane učne načrte sekundarnega izobraževanja predmetov iz vsebin fizike in astronomije. Zanimalo nas je, v čem so si učni načrti obeh držav na določeni ravni med seboj podobni in v čem se razlikujejo. V tretjem poglavju smo raziskovali avtonomijo učiteljev obeh držav. Pri tem smo na primarni, nižji in višji sekundarni ravni izobraževanja izvedli intervjuje učiteljev in jih povprašali o njihovem osebnem mnenju, kako avtonomni so pri urah pouka iz vsebin iz fizike in astronomije, izbiri učnih metod, učbenikov, ocenjevanju znanja, nakupih fizikalnih pripomočkov, načrtovanju ekskurzij na temo fizike in astronomije ter o številu ur, ki jih lahko namenijo temam po lastni izbiri. Odgovore smo analizirali in med seboj primerjali. V zadnjem poglavju diplomskega dela smo opisali izobraževanje učitelja fizike obeh držav in med seboj primerjali predmetnike izbranih fakultet, ki nudijo izobraževalne programe fizike, saj smo predvidevali, da do razlik pride tudi tam.
Keywords: Šolski sistem, poučevanje, avtonomija učitelja, učni načrti, fizika in astronomija.
Published: 25.11.2016; Views: 1247; Downloads: 79
.pdf Full text (1,36 MB)

9.
ZNANJE V IZBRANIH ELEMENTIH KOŠARKE ŠTUDENTOV PREDŠOLSKE VZGOJE
Semiramis Babič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Namen tega empiričnega zaključnega dela je bil preveriti ter ovrednotiti gibalno znanje študentov programa Predšolske vzgoje, natančneje študentov 2. letnika, in znotraj empiričnega sklopa podati izsledke ter pomembna izhodišča oziroma dognanja opravljenih meritev gibalnega znanja. Merjenci so opravljali preizkuse izbranih elementov s področja treh športnih panog, in sicer košarke, rokometa ter odbojke. Pri tem je bila osrednja vloga proučevanja namenjena zlasti košarkarskim tehničnim elementom gibanja s sočasno uporabo žoge. Preverjalo se je znanje podajanja, lovljenja in vodenja žoge z/na mest-a/-u kot tudi v gibanju, zaustavljanja po vodenju, pivotiranja ter meta na koš pri izvajanju dvokoraka. Zatem je bila izvedena tudi primerjava splošnega znanja košarke s preostalima že omenjenima športoma. Pri teoretičnem delu je šlo za poglobljeno predstavitev termina gibalnega znanja in načina vrednotenja le-tega, nizanje nekaterih iztočnih karakteristik košarke in izpostavitev gibalnih kompetenc učitelja in vzgojitelja v povezavi z učnimi načrti oziroma standardi s področja gibanja. Pred izvajanjem meritev so bile postavljene raziskovalne hipoteze, ki so izhajale iz raziskovalnih vprašanj. Nekatere izmed njih so bile potrjene v celoti, nekatere zgolj delno, ena pa je bila ovržena. Raven gibalnega znanja se je pri študentih kot tudi posameznih elementih košarke razlikovala, kar je razkrivala ocena, s katero je bilo znanje elementa ovrednoteno.
Keywords: gibalno znanje, vzgojitelj/učitelj, učni načrti, športna vzgoja, košarka, manipulacije z žogo, gibalne kompetence
Published: 16.11.2016; Views: 662; Downloads: 74
.pdf Full text (828,57 KB)

10.
NARODNE MANJŠINE, IZSELJENCI IN ZDOMCI PRI POUKU GEOGRAFIJE V SLOVENIJI
Lucija Jagodič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Narodnim manjšinam, izseljencem in zdomcem je skupna pripadnost določenemu narodu in njegovi kulturi ter obenem ločenost od obojega, za kar so vzrok bodisi migracije bodisi politična zgodovinska slika. Obravnava narodnih manjšin, izseljencev in zdomcev pri pouku geografije ne sme biti le doseganje kognitivnih ciljev iz učnih načrtov, kot so na primer usvojitev določenih pojmov, ampak tudi razvijanje razumevanja ter ponotranjanje vrednot, ki te pojme spremljajo. V pričujočem diplomskem delu smo se osredotočili na zastopanost tematike narodnih manjšin, izseljencev in zdomcev v geografskih učbenikih in učnih načrtih za osnovno šolo ter v gimnazijskem programu za srednje šole. V teoretičnem delu smo predstavili ključne pojme, ki spremljajo temo narodnih manjšin, izseljencev in zdomcev. Analizirali smo učne načrte in učbenike za geografijo. Predstavili smo, kje se tema posredno in neposredno pojavi, ter podali razmišljanja, kje lahko učitelj temo vključi v pouk. Kvantitativno smo prikazali število ciljev, ki se navezujejo na izbrano tematiko. Naredili smo tudi primerjavo slovenskega in hrvaškega učnega načrta za geografijo v gimnaziji. V empiričnem delu smo z vprašalnikom ugotovili, kako tematiko razumejo, sprejemajo anketirani učenci devetih razredov. Ugotovili smo, da je v učnih načrtih za pouk geografije v osnovni šoli in gimnaziji izbrana tema zastopana od sedmega razreda pa vse do zadnjega letnika gimnazije. Z analizo anketnih vprašalnikov smo ugotovili, da anketirani učenci iz obmejnih šol nimajo več znanja o izbrani tematiki kot anketirani učenci iz šol v notranjosti Slovenije. To dokazuje, da se kakovost znanja med različnimi območji Slovenije izrazito ne spreminja.
Keywords: narodne manjšine, izseljenci, zdomci, učbeniki in učni načrti za geografijo. 
Published: 05.10.2016; Views: 958; Downloads: 83
.pdf Full text (2,43 MB)

Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica