| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 23
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Influence of Twitter in the web 2.0: political communication and interaction
Hrvoje Dragičević, 2021, master's thesis

Abstract: Vse več političnih strank uporablja Twitter po pravilu "čim več objav na Twitterju", kar kaže, da bodo sodobne stranke bolj množično uporabljale Twitter. Prepoznavajo ga kot strateški komunikacijski kanal, način učinkovitega in uspešnega doseganja ključnih javnosti, zato je twitter, predvsem s političnim komuniciranjem, postal digitalni prostor za javne razprave o vprašanjih skupnega interesa. Postal je močno orodje za poročanje in mobilizacijo in je pomembna platforma za širjenje novic in informacij, s čimer se dejansko kaže, da lahko družbeni mediji ponudijo tesnejši in bolj pogovorni odnos med politiki in državljani. Twiter je tudi orodje številka ena in potrebna komponenta za začetek množičnega aktivizma. Vse navedeno obravnava teoretični del magistrske naloge. Njen prvi del je namenjen opredelitvi raziskovalnega problema, glavnih raziskovalnih tem, opisu primarnih in sekundarnih ciljev, hipotezam in raziskovalnim vprašanjem. Drugi del opredelit in opiše splet 2.0, na katerem so se pojavila družabna omrežja, vključno s Twitterjem, tudi njegov opis, zgodovina in bistvene funkcije. Tretji del magistrske naloge pa se nanaša na politično komunikacijo, ki je zelo pomembna, saj gre za interaktivni proces prenosa informacij med politiki, mediji in javnostjo. Pomembno je pojasniti tudi politično komunikacijo, ker v empiričnem delu magistrske naloge raziskujemo politično komunikacijo v pomenu kampanj in volitev. Kampanje so na splošno organizirano prizadevanje za obveščanje, prepričevanje in mobilizacijo državljanov. Internet, družabna omrežja, Facebook, Twitter, YouTube ... so razmeroma novi koncepti v politiki. Novi koncepti, mediji in nove priložnosti za komuniciranje idej in sporočil, a še vedno ne dovolj izkoriščen kanal za komuniciranje z javnostjo. Če se ga uporablja pravilno, lahko Twitter omogoča neposredno komunikacijo z volivci, zagotavlja spletno podporo, omogoča kritiko in je lahko eno od orodij za raziskave javnega mnenja. O teh kanalih komuniciranja in uporabi platforme Twitter razpravlja tretji in četrti del magistrske naloge, in kako Twitter vpliva na aktivizem in politični populizem. V empiričnem delu magistrske naloge je predstavljena komunikacija prek Twitterja, opisana bodo najpogosteje uporabljena sredstva komunikacije, analizirale pa se bodo tudi politike in politične stranke. Preučiti se želi tudi, kakšna je politična komunikacija prek platforme Twitter na Hrvaškem in v Sloveniji, kjer bodo raziskane politične stranke in posamezni politični akterji. Analizirane bodo tudi nekatere besede in pojmi, ki jih uporabljajo politični akterji na tej socialni platformi. Z analizo vsebine se lahko kvantificira in analizira pomen in odnos določenih besed in izrazov. Poleg besed, izrazov in vsebine se bo analiziralo še, ali se uporabljajo vse tehnične zmožnosti Twitterja (npr. like, hashtag, retweet). S pomočjo priljubljenih hashtagov oziroma ključnikov bo analizirano, kaj je bilo priljubljeno v določenem časovnem obdobju. Ta način analize vsebin je kvalitativni pristop za razumevanje korelacije in povezave med ciljnimi vrednostmi, torej vrednostmi besed. Cilj raziskave je ugotoviti, ali politične stranke na Hrvaškem in v Sloveniji aktivno uporabljajo Twitter in kakšna je narava njihovega političnega komuniciranja. Za raziskavo je bila posneta vsebina na Twiterju od 11. 4. 2019 do 9. 6. 2019. Razlog, zakaj smo izbrali to obdobje so volitve v Evropski parlament, ki so potekale 26. maja 2019. Za analizo sta bila torej zajeta tudi dva tedna po volitvah, saj se želi ugotoviti, ali obstajajo razlike v sporočilih, ki jih stranke pošiljajo in pogostost objav, ki se nanašajo na dejavnosti pred volitvami in po njih.
Keywords: Twitter, politična komunikacija, politična kampanja, Web 2.0
Published: 05.07.2021; Views: 115; Downloads: 22
.pdf Full text (1,94 MB)

2.
Vpliv tvitov Donalda Trumpa na razumevanje njegove predsedniške kampanje
Simon Cigula, 2019, master's thesis

Abstract: Predsedniško kampanjo Donalda Trumpa v letih 2015 in 2016 marsikdo označuje za zgodovinsko. O njej je pisala večina svetovnih medijev, ti pa so še posebno pozornost posvetili Trumpovi rabi Twitterja, ki je predstavljala velik del njegove kampanje. V magistrskem delu so opredeljeni tako tradicionalni množični mediji kot tudi spletni mediji in družbena omrežja. Družbenemu omrežju Twitter je v magistrskem delu namenjena dodatna pozornost, ki je pripomogla pri analizi Trumpovih tvitov. Opredeljene so tudi komunikacijske in politične kampanje. Na podlagi teorije je drugi del magistrskega dela namenjen analizi vpliva Trumpovih tvitov, ki so tvorili sestavni del Trumpove predsedniške kampanje.
Keywords: Twitter, Donald Trump, predsedniška kampanja, komunikacijska kampanja, politično komuniciranje
Published: 13.06.2019; Views: 854; Downloads: 96
.pdf Full text (1,29 MB)

3.
Lažne novice na socialnih omrežjih - oblikovanje, širjenje in vpliv na družbo
Tomaž Kitel, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo obravnavali sodoben fenomen pojavljanja lažnih novic na spletnih socialnih omrežjih. Razvoj moderne tehnologije je doživel razcvet in telefon, televizijo, uro spremenil v pametni telefon, pametno televizijo, pametno uro… Ogromno število ponudnikov elektronskih naprav na trgu je zaslužnih tako za razvoj kot za množični dostop do sodobnih naprav, s katerimi si vsak po svoje lajšamo življenje in sočasno tvorimo virtualni svet socialnih omrežij. Uporaba teh je v večini primerov brezplačna, kar je ključni faktor ogromnega števila uporabnikov in kolikor je uporabnikov, toliko je namenov uporabe. Velik del spleta še vedno ni pravno reguliran, kar je zaradi določenih specifik spletnega okolja razumljivo. Splet omogoča, da prikrijemo svojo pravo identiteto z lažnim imenom ali vzdevkom, z nekaj računalniškega znanja lahko prikrijemo tudi IP naslov naprave, preko katere dostopamo do spleta. Navedene tehnike uporabljajo tudi distributerji lažnih novic. Ti na socialnih omrežjih najprej poiščejo ustrezno interesno skupino uporabnikov, nato med njimi razširijo svoje lažne vesti in povezavo do svoje spletne strani in počakajo, da uporabniki s pomočjo integriranih orodij preko svojih profilov delijo vsebino še z ostalimi uporabniki. Takšne vesti se hitro širijo tudi na račun senzacionalnosti, šokantnosti in oblike, ki ponavadi že z naslovom vzbudi zanimanje med bralci. Namen spletnih strani z lažnimi novicami je najpogosteje bodisi vpliv na množico ljudi bodisi hiter zaslužek. Tega omogoča spletno oglaševanje, ki ga ponuja tudi Google. V želji po čim večjem zaslužku avtorji najraje izbirajo družbeno pomembne teme, kot so na primer volitve, naravne nesreče, kriminalna dejanja, dodatno pa pripomorejo k zavajanju s sovpadajočimi izmišljenimi uporabniškimi imeni ali domenami spletnih strani, s katerim želijo prevzeti videz pristnega vira informacij.
Keywords: diplomske naloge, lažne novice, socialna omrežja, dezinformacija, Facebook, Twitter
Published: 12.10.2018; Views: 1428; Downloads: 375
.pdf Full text (914,48 KB)

4.
Grafični evfemizmi v računalniško posredovani komunikaciji
Mija Michelizza, Urška Vranjek Ošlak, 2017, original scientific article

Abstract: Prispevek predstavlja analizo grafičnih evfemizmov izbranih kletvic v računalniško posredovani komunikaciji (Twitter in komentarji pod novinarskimi prispevki) in skuša ugotoviti, kako jih uporabniki prikrijejo z namenom, da bi se izognili avtomatskemu zaznavanju in izbrisu svojih tvitov ali komentarjev. Najpogostejša tipa grafičnih evfemizmov sta nadomeščanje črke z nečrkovnim znakom in vstavitev nečrkovnega znaka v besedo. Zelo pogosto je tudi zaporedje ponavljajočih se znakov v takih besedah. Manj pogosti so nadomeščanje črkovnega elementa z vizualno podobnim znakom ter zamenjave črk z drugimi črkami in kombinacijami črk s podobno izgovarjavo. Analiza tudi pokaže, da so uporabniki zelo inovativni; sklopi, besedne igre in razne besedotvorne inovacije so zelo pogosti, čeprav je njihov prvotni namen igra z jezikom in ne prikrivanje tabuiziranih besed.
Keywords: slovenščina, grafični evfemizmi, kletvice, računalniško posredovana komunikacija, internetni komentarji, Twitter
Published: 27.02.2018; Views: 490; Downloads: 59
.pdf Full text (534,52 KB)
This document has many files! More...

5.
Die verschiedenen Stil- und Textfunktionen von Emoticons in Twitter-Beiträgen
Urška Vogrin, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Soziale Netzwerke sind mittlerweile zum festen Bestandteil unseres alltäglichen Lebens geworden. Sie sind nicht mehr nur auf Computern erreichbar, sondern auch auf Smartphones, die in jede Tasche passen und somit das ständige Online-Sein ermöglichen. Mit mehreren Millionen Nutzern gehört Twitter inzwischen zu den beliebtesten Online-Kommunikationsmitteln und sozialen Netzwerken der Welt. Dabei muss die begrenzte Nachrichtenlänge der Twitter-Beiträge hervorgehoben werden, weil sie nicht nur den Verlauf der Kommunikation in Twitter-Beiträgen beeinflusst, sondern auch den Stil der Twitter-Beiträge. Ein besonderes Merkmal der Twitter-Kommunikation sind Emoticons, die sehr häufig gebraucht werden. Welche Stil- und Textfunktionen sie in den Twitter-Beiträgen erfüllen, soll in dieser Diplomarbeit herausgefunden werden. Im Fokus der Diplomarbeit stehen also Emoticons, die von der YouTuberin „BibisBeautyPalace“ in ihren Twitter-Beiträgen verwendet werden. Ziel war es zu erfahren, welche Funktion die Emoticons in den Twitter-Beiträgen haben. Um dies herausfinden zu können, analysierte ich zuerst die Twitter-Beiträge an sich, identifizierte dabei die verwendeten Stilfiguren und bestimmte ihre Wirkung. Dann analysierte ich im Zusammenhang mit dem Twitter-Beitrag die verwendeten Emoticons und versuchte herauszufinden, welche Funktion sie dabei erfüllen. Dabei wurde der Twitter-Beitrag immer als eine Ganzheit betrachtet. Des Weiteren werden die ausgewählten Twitter-Beiträge auf ihre Textsortenzugehörigkeit untersucht. Zudem wird auch die hypertextuelle Beziehung zwischen dem Twitter-Profil „BibisBeauty“ und ihrem YouTube-Kanal „BibisBeautyPalace“ beobachtet um herauszufinden, wie die Hypertextualität aufgebaut ist. Bei der Analyse habe ich herausgefunden, dass der Twitter-Beitrag als eine eigene Textsorte behandelt werden kann, weil er gewisse Merkmale aufweist, die anderswo nicht so zu finden sind. Außerdem hat sich gezeigt, dass Emoticons einen großen Einfluss auf den Stil der Twitter-Beiträge haben und dabei vorwiegend eine expressive Funktion erfüllen.
Keywords: Twitter, YouTube, Emoticons, BibisBeautyPalace, Stilanalyse
Published: 19.10.2017; Views: 683; Downloads: 113
.pdf Full text (2,98 MB)

6.
Link prediction on Twitter
Sanda Martinčić-Ipšić, Edvin Močibob, Matjaž Perc, 2017, original scientific article

Abstract: With over 300 million active users, Twitter is among the largest online news and social networking services in existence today. Open access to information on Twitter makes it a valuable source of data for research on social interactions, sentiment analysis, content diffusion, link prediction, and the dynamics behind human collective behaviour in general. Here we use Twitter data to construct co-occurrence language networks based on hashtags and based on all the words in tweets, and we use these networks to study link prediction by means of different methods and evaluation metrics. In addition to using five known methods, we propose two effective weighted similarity measures, and we compare the obtained outcomes in dependence on the selected semantic context of topics on Twitter. We find that hashtag networks yield to a large degree equal results as all-word networks, thus supporting the claim that hashtags alone robustly capture the semantic context of tweets, and as such are useful and suitable for studying the content and categorization. We also introduce ranking diagrams as an efficient tool for the comparison of the performance of different link prediction algorithms across multiple datasets. Our research indicates that successful link prediction algorithms work well in correctly foretelling highly probable links even if the information about a network structure is incomplete, and they do so even if the semantic context is rationalized to hashtags.
Keywords: link prediction, data mining, Twitter, network analysis
Published: 15.09.2017; Views: 1003; Downloads: 100
.pdf Full text (6,98 MB)
This document has many files! More...

7.
Objave javnih oseb na socialnih omrežjih
Urška Leitinger, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V nalogi sta obravnavani vprašanji: ali je socialno omrežje kot javni ali zasebni prostor v interesu javnosti in ali je javna oseba, ob moralno sporni objavi kazensko odgovorna. Postavljene so definicije socialnih omrežij, zasebnega in javnega, interes javnosti in delitvijo javnih oseb na relativno in absolutno javne. Z analizo objav izbranih javnih oseb in odziva medijev na sporne objave, je ugotovljeno, da je socialno omrežje javno ali delno javno okolje, kjer svoboda izražanja ni absolutna, neprimerne objave pa so lahko tudi kaznovane.
Keywords: socialna omrežja, Twitter, Facebook, javno, zasebno, javne osebe, interes javnosti, svoboda govora, sovražni govor
Published: 03.07.2017; Views: 1673; Downloads: 177
.pdf Full text (1,30 MB)

8.
VPLIV ANGLEŠČINE NA SLOVENŠČINO NA DRUŽBENIH OMREŽJIH: SLOVNICA IN PRAVOPIS
Ksenija Laslo, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Tempo življenja se je v zadnjih desetih do petnajstih letih močno spremenil. Čedalje manj časa je za aktivno druženje s prijatelji in znanci. Zato so družbena omrežja postala nov način ohranjanja stikov preko spleta, hkrati pa zaradi njih postajamo čedalje bolj odtujeni, saj več ne čutimo potrebe po osebnem stiku. Družbena omrežja nam omogočajo hiter in neomejen dostop do informacij, ki jih tudi sami lahko komentiramo in na aktiven način sodelujemo v različnih razpravah, saj nam komunikacijska tehnologija, kot so recimo telefoni, omogočajo dostop skoraj od vsepovsod. Vendar ima ta hiter način komuniciranja tudi svoje slabosti. V nekaterih objavah namreč kar mrgoli slovničnih napak. To vidimo na Facebooku, Twitterju, YouTubu in ostalih družbenih omrežjih. Ali se ljudje napak oziroma vpliva angleščine ne zavedajo, ali pa jim za to ni mar. Možne vzroke lahko iščemo v novih načinih komuniciranja, kot so komunikacijski kanali, kjer se zaradi hitrosti pojavljajo jezikovne spremembe, kot so recimo uporaba tujk ali neupoštevanje slovničnih pravil. Pomen za tiste, ki se jezika učijo kot tujega/drugega jezika, je smiselno učenje in smotrna uporaba jezika. Namen diplomske naloge je analizirati slovnične napake, ki se pojavljajo v objavah na družbenih omrežjih , poskusiti ugotoviti vzroke zanje in tudi primerjati vrste napak v angleških objavah maternih govorcev in tistih, ki jih pišejo nematerni govorci angleščine.
Keywords: družbena omrežja, slovnične napake, Facebook, Twitter, YouTube, vpliv angleščine
Published: 25.10.2016; Views: 1090; Downloads: 148
.pdf Full text (1,20 MB)

9.
Textlinguistische Untersuchung der Twitter-Kommunikation anhand eines Referenzkorpus
Aljaž Maher, 2016, undergraduate thesis

Abstract: In der vorliegenden Diplomarbeit habe ich mich mit der Kommunikations-Plattform Twitter und derer Produkten der Kommunikation – mit Tweets, aus dem Blickwinkel der Textlinguistik, beschäftigt. In dem ersten Teil der Diplomarbeit habe ich Textbildungsmöglichkeiten und Funktionsumfang im Rahmen der Twitter-Kommunikation eingehend beschrieben. Dabei wurden alle relevanten Aspekte dieser Mikro-Blogging-Plattform behandelt, von ihrer Entstehung, über die Eingliederung in ein breiteres Kommunikationsfeld, bis hin zu den technischen Grundlagen, derer Verständnis nötig ist, um die folgende sprachwissenschaftlich orientierte Analyse entsprechend verstehen zu können. Bei der Beschäftigung mit Twitter wurden auch kommunikative Eigenschaften mit Fokus auf den Nutzern und den einzelnen Nutzer-Gruppen untersucht, die im zweiten Teil der Diplomarbeit für die grundlegende Struktur des erstellten Referenzkorpus dienen. Als theoretische Basis für die textlinguistische Auseinandersetzung mit Tweets wurden verschiedenen Definitionen des Textbegriffs aufgenommen, aber auch Bestimmungen des Textsortenbegriffs, und zwar unter besonderer Berücksichtigung von Hypertexten behandelt. Der zweite Teil der Diplomarbeit ist der text- und pragmalinguistischen Analyse von insgesamt 500 Tweets gewidmet, die ins Referenzkorpus aufgenommen wurden. Das Korpus wurde anhand von Twitter-Nutzergruppen etabliert, wobei aus jeder Gruppe je fünf einzelne Nutzer mit jeweils 20 prototypischen Tweets aufgenommen wurden. Die einzelnen Tweets wurden mit Bezug auf insgesamt vier Kriterien analysiert, von denen zwei von Brinkers (2005) Textsortenanalyse abgeleitet wurden (Thema und kommunikative Funktion). Die Tweets wurden aber auch bezüglich des Textualitätsmerkmals Intertextualität analysiert. Weiterhin wurde auch ein Versuch getätigt die Intention der Tweets zu etablieren, wobei hier der breitere sprachliche und nicht-sprachliche Kontext berücksichtigt wurde, der eher in die Sphäre von Interaktions-Management und kommunikativen Strategien ragt. Im Verlauf der Arbeit wurden die Resultate präsentiert und interpretiert. Weiterhin wurden die Tweets aus dem Referenzkorpus bezüglich ihrer Nähe- bzw. Distanzsprachlichkeit untersucht. Die Ergebnisse der Bearbeitung der Tweets werfen neues Licht auf die Kommunikation auf Twitter und bieten Einblicke in die textuelle Konstitution der Kommunikationsprodukte im Twitter-Medium. Sie dienen aber auch als Grundlage für weitere Forschungen, sowohl im Bereich der Textlinguistik, als auch in anderen damit verknüpften Bereichen.
Keywords: Twitter, Textlinguistik, Analyse, Referenzkorpus, Kommunikation, soziales Netzwerk, Text
Published: 10.10.2016; Views: 948; Downloads: 81
.pdf Full text (1,87 MB)

10.
OSEBNOSTNE PRAVICE V SVETOVNEM SPLETU
Nina Šadl, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava problematiko uveljavljanja sodnega varstva v primerih kršitev osebnostnih pravic z objavami na svetovnem spletu, predvsem kadar kršitelji želijo ostati anonimni. Informacijska revolucija, ki smo ji priča danes, je poleg tega, da je omogočila več sto milijonom ljudi, da zlahka in ob znatno nižjih stroških izmenjujejo mnenja, stvaritve, dokumente, prinesla s seboj tudi veliko nerešenih pravnih vprašanj, s katerimi se države različno spopadajo. Ugotovitve kažejo, da nas v prihodnosti čaka tehtanje med pravico do svobode izražanja in varstvom osebnostnih pravic, ki se preganjajo na zasebno tožbo, in o tem, ali je varovana pravica prizadeta v meri, ki opravičuje razkritje identitete domnevnega kršitelja. Posledično problem ureditve kazenskopravnega varstva osebnostnih pravic pripelje tudi do problema uveljavitve civilnopravnega varstva, kar pomeni, da oškodovanci na koncu ostanejo brez ustavno zagotovljenega sodnega varstva. Vprašanja možnosti sodnega pregona tistih, ki storijo kazniva dejanja zoper čast in dobro ime preko spletnih objav, so razmeroma nova, zato ni presenetljivo, da se pri urejanju teh vprašanj v zakonodaji še lovimo in iščemo ravnotežje med različnimi ustavnimi in človekovimi pravicami. V zadnjem poglavju diplomske naloge pa se dotaknem tudi vprašanja penalne odškodnine, in sicer se zavzemam za to, da je ograja meji svobode izražanja daleč, ko pa se postavi, naj bo dovolj visoka.
Keywords: pravica do časti in dobrega imena, problematika sodnega varstva, svetovni splet, osebnostne pravice, penalna odškodnina, pravica do zasebnosti, sodba ESČP v zadevi Delfi AS proti Estoniji, sodba ESČP v zadevi K. U. proti Finski, sodna praksa (Facebook in Twitter).
Published: 16.09.2016; Views: 1255; Downloads: 254
.pdf Full text (846,76 KB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica