Search the digital library catalog

Abstract: Osredotočili smo se predvsem na prilive neposrednih tujih investicij v izbranih šestih azijskih državah gostiteljicah in podrobneje analizirali njihovo gibanje skozi izbrano obdobje ter njihove posledice. V magistrski nalogi smo najprej predstavili teoretična izhodišča neposrednih tujih investicij, kjer smo podrobneje razčlenili njihove vrste, dejavnike in posledice. V nadaljevanju smo predstavili tudi politični režim, gospodarski razvoj in mednarodno trgovino za vsako izbrano azijsko državo posebej, nato pa smo predvsem grafično prikazali značilnosti neposrednih tujih investicij, medsebojnih povezav preko neposrednih tujih investicij in posledice le teh za izbrane azijske države. Na koncu smo analizirali dejavnike neposrednih tujih investicij v izbranih azijskih državah s pomočjo panelnih podatkov, kjer smo uporabili metodo združene regresijske funkcije, model fiksnih učinkov in model naključnih učinkov. Na podlagi obravnavanih empiričnih študij smo izbrali pet pojasnjevalnih spremenljivk, ki naj bi močno vplivale na odvisno spremenljivko neposredne tuje investicije izbranih azijskih držav in tako med tremi izbranimi modeli primerjali rezultate, katere pojasnjevalne spremenljivke statistično značilno vplivajo na neposredne tuje investicije in katere izmed njih imajo zanemarljiv vpliv. Tako smo na koncu tudi izbrali primernejši model izmed modela fiksnih učinkov in modela naključnih učinkov s pomočjo Hausmanovega testa in ugotovili, da je na podlagi rezultata za analizo primernejši model fiksnih učinkov. Na podlagi rezultatov modela fiksnih učinkov smo nato ugotovili, da so prav vse pojasnjevalne spremenljivke, ki vplivajo na neposredne tuje investicije izbranih azijskih držav, imele statistično značilen vpliv, do razlik pa je prišlo pri testih robustnih standardnih napak, kjer so v primeru White cross-section statistično značilni vpliv imele pojasnjevalne spremenljivke samo tri od petih, v primeru White period pa sta imeli statistično značilen vpliv dve pojasnjevalni spremenljivki od petih. Samo spremenljivki izvoz in devizni tečaj sta v vseh treh primerih imeli statistično značilen vpliv na neposredne tuje investicije izbranih azijskih držav.
Keywords: neposredne tuje investicije, azijske države, azijsko gospodarstvo, politika, trgovina, dejavniki investicij
Published in DKUM: 05.09.2024; Views: 79; Downloads: 22
Full text (2,28 MB)

Abstract: Namen magistrskega dela je primerjati institucionalno okolje Indije in Kitajske. Cilj magistrskega dela je podrobno proučiti politične, ekonomske in družbene institucije obeh držav ter ugotoviti, kako te vplivajo na njuno mednarodno trgovinsko menjavo ter na privabljanje tujih neposrednih investicij. V pregled so vključeni tudi kratek zgodovinski pregled in kako je ta vplival na daljni razvoj omenjenih institucij. Raziščemo podobnosti in razlike med institucijami ter ali le te različno vplivajo na gospodarsko rast in razvoj obravnavanih držav. Na podlagi raziskave in primerjave političnega, ekonomskega in družbenega institucionalnega okolja Indije in Kitajske pridemo do zaključka, da ima Kitajska bolj uspešna našteta institucionalna okolja kot Indija in so ta vzrok za bolj uspešno in razvito mednarodno trgovinsko menjavo ter privabljajo več tujih neposrednih investicij. Omenjena institucionalna okolja ohranjajo svoj vpliv tudi v zadnjih nekaj letih, ker Kitajska ohranja svojo mednarodno trgovinsko prednost pred Indijo, prav tako pa vseskozi privablja več tujih neposrednih investicij. Zaradi nasprotnih interesov in zasedanja določenega ozemlja pa to krha odnose med državami, kar se kaže predvsem v zmanjšanju uvoza s strani Indije na Kitajsko ter s postavljanjem novih omejitev s strani Indije pri pritoku tujih investicij, ki veljajo predvsem za sosednje države. To se v grobem nanaša predvsem na Kitajsko, saj želi Indija preprečiti, da bi kitajska podjetja prevzela indijska. Indija zaradi svojega razvitega farmacevtskega sektorja krepi pritok tujih investicij in nenehno povečuje mednarodno menjavo, a oslabljeni odnosi s Kitajsko lahko pripeljejo do izgube enega od njenih največjih uvoznih partnerjev. Kitajski pa s tem grozi izguba njenega največjega izvoznega trga.
Keywords: Ekonomske institucije, politične institucije, družbene institucije, Indija, Kitajska, mednarodna trgovinska menjava, tuje neposredne investicije
Published in DKUM: 23.01.2023; Views: 553; Downloads: 64
Full text (1,57 MB)

Abstract: Magistrsko delo prikazuje dejavnike neposrednih tujih investicij in vpliv gospodarske krize, povzročene s covidom-19, na ekonomske kazalce ter strukturo slovenskih neposrednih investicij v tujini. Osrednji namen magistrskega dela je bila izvedba raziskave o vplivu gospodarske krize, povzročene s covidom-19, na NTI in primerjava pomembnosti dejavnikov neposrednega investiranja slovenskih podjetij v tujino pred in po nastopu gospodarske krize. V teoretičnem delu so na podlagi pregleda obstoječe literature predstavljeni pojmi internacionalizacija, neposredne tuje investicije (NTI) ter oblike in dejavniki NTI. Prav tako smo predstavili epidemijo covid-19 in njen vpliv na gospodarsko rast v Sloveniji, v državah EU in drugih. Predstavili smo sprejete ukrepe Evropske komisije za omejitev posledic epidemije ter vpliv gospodarske krize na mednarodno trgovino in NTI v razvitih in nerazvitih državah. V okviru empiričnega dela smo podatkovno prikazali obseg slovenskih neposrednih tujih investicij v zadnjih desetih letih, strukturo slovenskih NTI po državah prejemnicah, dejavnostih. V empiričnem delu magistrske naloge smo s spletnim anketnim vprašalnikom preverjali vpliv epidemije covida-19 na neposredno investiranje anketiranih podjetij v tujini. Raziskovali smo razliko v pomembnosti dejavnikov in ovir pri neposrednem investiranju podjetij pred in po nastopu gospodarske krize, povzročene s covidom-19. Ugotovili smo, da se je pomembnost dejavnika rast tujega trga, torej potencialnega trga, kjer bodo anketirana podjetja ustanovila nove podružnice oziroma kamor bodo neposredno investirala po nastopu gospodarske krize, povečala. Pomembnost ovire plačilna nedisciplina v državi prejemnici investicij se je pri neposrednem investiranju anketiranih podjetij v tujino po nastopu gospodarske krize povečala. Nadalje smo ugotovili, da se pomembnost ovire pomanjkanje znanja in informacij pri investiranju anketiranih podjetij v tujini po nastopu gospodarske krize ne razlikuje glede na velikost njihovega matičnega podjetja. Rezultati analize so pokazali, da bo prisotnost slovenskih podjetij na tujem trgu v obliki neposredne investicije po nastopu gospodarske krize pomembnejša, kot je bila pred krizo. Raziskava kaže, da bo zaradi gospodarske krize poslovanje anketiranih podjetij (neposredne tuje naložbe) v tujini bolj prizadeto kot poslovanje domačega podjetja. Nadalje smo ugotovili, da bo 50 % anketiranih podjetij po nastopu gospodarske krize svoje neposredne naložbe v tujini ohranilo na obstoječi ravni, 29 % anketiranih podjetij pa bo neposredno naložbo v tujini zmanjšalo ali pa se umaknilo iz trga. Le majhen delež anketiranih podjetij (21 %) bo svoje neposredne naložbe v tujini po sedanji gospodarski krizi povečalo.
Keywords: neposredne tuje investicije, dejavniki NTI, gospodarska kriza, sprejeti ukrepi, covid-19.
Published in DKUM: 09.02.2021; Views: 1350; Downloads: 253
Full text (2,01 MB)

Abstract: Deželno tveganje se nanaša predvsem na ekonomska in politična tveganja v neki državi. Za uveljavljanje podjetij na tujih trgih je zelo pomembno poznavanje teh tveganj, kajti nepoznavanje lahko povzroči nepričakovane naložbene izgube. Zaradi globalizacije in s tem povezana hitro rastoča mednarodna posojila in tuje neposredne investicije, je analiza deželnega tveganja postala ključna za mednarodne upnike in vlagatelje. V prvem delu diplomskega projekta smo predstavili koncept deželnega tveganja in obravnavali možna tveganja, ki lahko vplivajo na odločitve tujih investitorjev pred vstopom na tuji trg. Razložili smo pomen analize deželnega tveganja in obravnavali možne oblike obvladovanja deželnega tveganja. Češka in Madžarska sta državi Srednje Evrope, ki sta geografsko dobro locirani in privlačni za tuje vlagatelje. Na podlagi zbranih podatkov smo v drugem delu diplomskega projekta izvedli analizo deželnega tveganja in primerjali stopnjo tveganja obeh držav. Pri analizi smo uporabili podatke institucij Coface in Euler Hermes in primerjali prednosti ter slabosti. Proučili smo ekonomska in politična tveganja Češke in Madžarske in s tem glavne indikatorje, kot so gospodarska rast in ekonomska politika. Na podlagi primerjalne analize ugotavljamo, da je zaradi nižje stopnje deželnega tveganja, Češka bolj privlačna država za tuje neposredne investitorje kot Madžarska.
Keywords: mednarodno poslovanje, deželno tveganje, analiza tveganj, tuje neposredne investicije, Češka, Madžarska.
Published in DKUM: 11.11.2020; Views: 1930; Downloads: 98
Full text (1,34 MB)

Abstract: V preteklih dveh desetletjih je bilo v mednarodnem okolju zaznati visoko stopnjo neposrednih tujih investicij z izjemo v letih 2008 in 2009, ko je intenzivnost neposrednih tujih investicij upadla zaradi svetovne gospodarske krize, ki je imela vpliv na dogajanje v mednarodnem okolju. Zaradi pozitivnega vpliva na gospodarstvo in na razvoj države prejemnice so si države v razvoju prizadevale privabiti nove tuje investitorje. Izrazit porast neposrednih tujih investicij v Evropi je na področju srednje in vzhodne Evrope, kjer so se neposredne tuje investicije v zadnjih nekaj letih močno povečale. Še posebej na Češkem, Madžarskem in Poljskem, medtem ko se je Slovaška odrezala nekoliko slabše, vendar še kljub temu veliko bolje kot Slovenija, ki je glede na ostale države deležna zelo nizke stopnje neposrednih tujih investicij. Raziskava v magistrskem delu opredeljuje neposredne tuje investicije v državah srednje in vzhodne Evrope ter njihov položaj v odnosu do Slovenije. Cilj naloge je bil ugotoviti, ali je vstop držav (Češka, Madžarska, Poljska in Slovaška – držav V4) v Evropsko unijo imel vpliv na povišanje deleža neposrednih tujih investicij teh držav. Prav tako smo želeli ugotoviti, ali je nizek strošek delovne sile eden izmed poglavitnih dejavnikov za neposredne tuje investicije v državah srednje in vzhodne Evrope za podjetja iz delovno intenzivne panoge. Kot zadnje smo želeli izvedeti, ali je Slovenija med analiziranimi državami srednje in vzhodne Evrope manj privlačna država za neposredne tuje investicije. Po vstopu nekaterih držav srednje in vzhodne Evrope v EU in po odpravi schengenskega območja je to območje postalo lažje dostopno in logistično manj zahtevno, predvsem zaradi odprave carinskega območja. Investitorji so zaradi tega imeli možnost prostega gibanja med temi državami, ki so zaradi svojega stabilnega gospodarstva in nizkih proizvodnih stroškov postali po letu 2004 in kasneje po 2007 še zanimivejši za tuje investitorje. Na Češkem, Poljskem, Madžarskem in Slovaškem so v preteklih letih potekale različne greenfield, kakor tudi brownfield investicije, pri čemer je absolutni zmagovalec obeh vrst investicij Poljska. V vseh državah V4 najdemo največje mednarodne korporacije s področja avtomobilske in živilske industrije, elektronike, strojništva idr. Te države se neprenehoma soočajo z vedno več novimi investicijami v vedno večjem obsegu, kar bi si Slovenija lahko le želela. Povsem nasprotno je s Slovenijo, ki kljub dobri razvitosti ostaja daleč v ozadju za vsemi ostalimi štirimi državami. Pri tem je poglavitna težava v slabem makroekonomskem okolju in nekonkurenčni proizvodnji – (pre)visok strošek na enoto proizvoda, predvsem kadar večji del proizvodnega stroška predstavlja strošek zaposlenega. Prav tako predstavljajo veliko težavo tudi drugi stroški, vezani na postavitev novega obrata, in s tem povezani upočasnjeni upravni postopki, davčne obremenitve podjetij, pretirana regulacija proizvodni tokov in posledično nekonkurenčno gospodarsko okolje.
Keywords: neposredne tuje investicije (NTI), države srednje in vzhodne Evrope, vhodne NTI, multinacionalna podjetja, internacionalizacija
Published in DKUM: 21.12.2018; Views: 1558; Downloads: 165
Full text (2,96 MB)