1. Pristojnost EU za urejanje kazenskega materialnega prava : izbrani vidikiAljaž Kralj, 2020, master's thesis Abstract: Kazensko materialno pravo zaradi povezave s suverenostjo držav članic sprva ni bilo del Rimske pogodbe, z oblikovanjem tretjega medvladnega stebra in vplivom sodne prakse SEU pa je v času Maastrichtske in Amsterdamske pogodbe pridobilo vidnejšo vlogo. Lizbonska pogodba, v skladu s temeljnim načelom prenosa pristojnosti, glede kazenskega materialnega prava predvideva deljeno pristojnost med EU in državami članicami. EU pa mora pri izvrševanju svoje pristojnosti upoštevati načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, kar preprečuje pretiran poseg v nacionalne kazenske sisteme. 83. člen PDEU natančneje opredeljuje pristojnost EU in predstavlja osrednjo določbo za približevanje kazenskega materialnega prava držav članic, v zvezi z njegovo uporabo pa je več nejasnosti in nerešenih vprašanj. V skladu s prvim odstavkom lahko zakonodajalec EU z direktivami določi minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij na področju posebno hudih oblik kriminala s čezmejnimi posledicami zaradi narave ali učinkov teh dejanj ali zaradi posebne potrebe po skupnem boju proti njim. Našteta področja kriminala, ki predstavljajo zaprt sistem, se lahko glede na razvoj kriminala tudi razširijo. V skladu z drugim odstavkom lahko zakonodajalec EU z direktivami določi minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij na že harmoniziranem področju, za katerega se je izkazalo, da je približevanje določb kazenske zakonodaje in drugih predpisov držav članic nujno zaradi zagotovitve učinkovitega izvajanja politike EU. Medtem ko je prvi odstavek namenjen preprečevanju posebno hudega kriminala s čezmejnimi posledicami, služi drugi odstavek zagotavljanju učinkovitosti prava EU. Tretji odstavek ureja postopek zasilne zavore in možnost okrepljenega sodelovanja med državami članicami. 83. člen PDEU se zaradi strogih pogojev in omejitev kaže kot edina primerna pravna podlaga za kazenske materialne ukrepe EU, kar še posebej velja za opredelitev kaznivih dejanj in sankcij. Pristojnost EU za kazensko materialno pravo je učinkovita, celovita in primerna trenutni stopnji integracije evropskih držav. Primerno je zasnovana, tako za vzpostavitev sistematičnega boja zoper posebno hude oblike kriminala s čezmejnimi posledicami, kot za zagotovitev učinkovitega izvajanja politike EU na področjih, kjer veljajo harmonizacijski ukrepi. Kljub nekaterim pomanjkljivostim pa ustavna načela in dovolj široka opredelitev 83. člena PDEU omogočajo celovit pristop in učinkovite rešitve, vendar hkrati tudi nevarnost pretiranega razmaha kazenske zakonodaje EU. V prihodnjih letih bo veliko odvisno od usmeritev, ciljev in delovanja Komisije ter odločitev SEU, ki lahko pojasni nedoločene pojme in zariše okvire 83. člena PDEU.
Keywords: Lizbonska pogodba, kazensko pravo EU, območje svobode, varnosti in pravice, pravosodje in notranje zadeve, deljena pristojnost EU, načelo prenosa pristojnosti, subsidiarnost, sorazmernost, približevanje kazenske zakonodaje držav članic, 83. člen PDEU.
Published in DKUM: 27.08.2020; Views: 1613; Downloads: 357
 Full text (1,16 MB) |
2. Kazenskopravne omejitve svobode izražanjaAna Černec, 2017, master's thesis Abstract: Svoboda izražanja je ena najpomembnejših človekovih pravic, saj je pogoj za učinkovito demokratično državo in za funkcioniranje drugih pravic in svoboščin. Kljub svoji pomembnosti pa svoboda izražanja ni absolutna pravica, saj se jo lahko omeji zaradi varstva pravic drugih oseb in iz razlogov nacionalne varnosti, varstva javnega reda in miru, zdravja ali morale. Pri tem gre najpogosteje za kolizijo med pravico do svobode izražanja in pravico do osebnega dostojanstva in varnosti ter pravico do zasebnosti in osebnostnih pravic.
Kazenskopravne omejitve svobode izražanja so predvidene v Kazenskem zakoniku (v nadaljevanju KZ-1). Tako KZ-1 omejuje svobodo izražanja v osemnajstem poglavju pri kaznivih dejanjih zoper čast in dobro ime ter v kaznivem dejanju javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti (297. člen KZ-1). Prav pri tem kaznivem dejanju, ki je v bistvu sovražni govor v ožjem smislu, prihaja do največ nesoglasij glede njegove interpretacije.
Največ prahu je dvignilo pravno mnenje Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije, ki v svoji interpretaciji tega kaznivega dejanja dopušča minimalne omejitve svobode izražanja. Mnogi pravni strokovnjaki očitajo državnim tožilcem, da sovražne govora ne preganjajo dovolj, kar utegne povzročiti nestrpnosti v državi.
Keywords: človekove pravice, kazensko pravo, svoboda izražanja, omejitve svobode izražanja, sovražni govor, kazniva dejanja zoper čast in dobro ime
Published in DKUM: 17.11.2017; Views: 2193; Downloads: 362
Full text (850,30 KB) |
3. Prenova Trga svobode in Partizanske ulice v Slovenski BistriciLoredana Štumberger, 2017, diploma project paper Abstract: V projektni nalogi je predstavljena idejna zasnova za prenovo Trga svobode in Partizanske ulice v Slovenski Bistrici, v primeru izgradnje obvoznice. Ukinil se bo motorni promet skozi mestno jedro, vzpostavil skupen prometni prostor ter povečal delež odprtih javnih površin v mestnem središču. Pri tem so upoštevane analize in predloge iz Elaborata, št. 986 – prom: Novelacija prometne študije širšega območja mesta Slovenska Bistrica, ki je bil izdelan leta 2016.
Idejna zasnova za revitalizacijo historičnega mestnega središča je bila zastavljena tako, da upošteva kvalitete obstoječega okolja in jih izboljšuje. Pri iskanju rešitve so se upoštevale dane okoliščine, funkcijo središča mesta ter načela trajnostnega razvoja. Z novo zasnovo so se povezale ključne točke v prostoru (Grad, Park, Trg svobode, Gradišče, Graslov stolp), ki so dosedaj bile samostojne enote. Pridobiljenih je bilo več kvalitetnih, dobro načrtovanih in lepih javnih prostorov, ki bodo ljudem prijazni, trajnostni, varni ter živahni. S tem se je zagotovila mestu struktura, ki mu bo omogočila, da se bodo znotraj njega odvijale raznolike aktivnosti.
Keywords: mestno središče, prenova, Trg svobode, Partizanska ulica, Slovenska Bistrica
Published in DKUM: 29.08.2017; Views: 1681; Downloads: 423
Full text (93,49 MB) |
4. USTAVNO-PRAVNA DILEMA IZOLACIJE/KARANTENE BOLNIKOV Z NALEZLJIVIMI BOLEZNIMIMarjetka Voda, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu se prepletata na eni strani kršitev osebnostnih pravic na področju zakonodaje o preprečevanju nalezljivih bolezni in na drugi strani nujnost in primernost ukrepov za preprečevanje nalezljivih bolezni, kot sta ukrepa izolacije in karantene, ki sta potrebna zaradi preprečevanja nalezljivih bolezni večjih razsežnosti, ki nevarno ogrožajo zdravje prebivalcev.
Zaradi boljšega razumevanja tematik sem na samem začetku diplomskega dela predstavila ukrepe za preprečevanje nalezljivih bolezni, kjer sem se osredotočila na ukrepa izolacije in karantene, ter opisala probleme in izzive, s katerimi se srečuje današnja družba ob uvedbi le-teh. Predstavila sem pravne akte, ki urejajo področje nalezljivih bolezni v Sloveniji. V tem poglavju sem tudi na kratko predstavila Sklep št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta, na ravni Evropske Unije in Mednarodni zdravstveni pravilnik Svetovne zdravstvene organizacije. Jedro naloge predstavlja poglavje Izolacija in karantena - pravno in etično sporna ukrepa, kjer sem opozorila na kontradiktornost med Ustavo Republike Slovenije (32.čl. (svoboda gibanja), 51.čl. (pravica do zdravstvenega varstva), 19.čl. (varstvo osebne svobode) in 25.čl. (pravica do sodnega varstva)), ter Zakonom o nalezljivih boleznih (18. čl.(izolacija) in 19. čl. (karantena)), v katerem zakonodajalec s posebnimi, prisilnimi ukrepi ščiti javni interes in posega v pravice posameznika. Tu sem predstavila mnenja tujih avtorjev in odločitev ESČP – primer Enhorn proti Švedski. Na koncu sem predstavila regulatorne organe Republike Slovenije, ki so namenjeni varovanju zdravja, opisala njihove naloge in področja dela. V diplomskem delu sem ugotovila, da sta ukrepa izolacije in karantene, kot ukrepa za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni, ki so nevarne za javno zdravje, nujna in primerna ob upoštevanju strogega testa sorazmernosti.
Keywords: Izolacija, karantena, človekove pravice, varstvo osebne svobode, svoboda gibanja, pravno varstvo.
Published in DKUM: 20.09.2016; Views: 1637; Downloads: 261
Full text (1,05 MB) |
5. |
6. |
7. ZASNOVA HIŠE UMETNOSTI NA TRGU SVOBODEKenan Jašarević, 2011, undergraduate thesis Abstract: Leta 2012 bo mesto Maribor nosilec laskavega naziva Evropska prestolnica kulture. Sam projekt je kulturno zelo pester ter pokriva veliko različnih kulturnih tipov. Eden izmed njih je tudi umetnost. Za razstavljanje in predstavljanje umetnosti je potrebna primerna infrastruktura, ki pa je mesto trenutno ne premore. Zato smo v diplomskem delu razvijali projekt, ki se imenuje Hiša umetnosti na Trgu svobode.
Diplomsko delo vsebuje in analizira sam projekt EPK, analiziranje in zgodovinski razvoj ožjega območja obdelave ter zasnovo primerne hiše umetnosti po vzoru uspešnih projektov iz tujine.
Keywords: arhitektura, Hiša umetnosti, Trg svobode, Maribor 2012 Evropska
prestolnica kulture
Published in DKUM: 04.11.2011; Views: 2760; Downloads: 192
Full text (90,87 MB) |
8. |
9. OBMOČJE SVOBODE , VARNOSTI IN PRAVICE PO LIZBONSKI POGODBITamara Karba, 2011, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga obravnava obmoÄje svobode, varnosti in pravice po Lizbonski pogodbi. ObmoÄje svobode, varnosti in pravice (v nadaljevanju obmoÄje) je obmoÄje znotraj meja Evropske unije (v nadaljevanju EU), ki je opredeljeno kot obmoÄje brez notranjih meja, na katerem je v povezavi z ustreznimi ukrepi glede nadzora na zunanjih mejah, azila, priseljevanja ter glede prepreÄevanja kriminala in boja proti njemu zagotovljeno prosto gibanje oseb. ObmoÄje vsebuje Å¡tiri politike in sicer: politiko mejne kontrole, priseljevanja in azila, politiko pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah, politiko pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah in politiko policijskega sodelovanja. Zamisel o takÅ¡nem obmoÄju se je pojavila v devetdesetih letih prejÅ¡njega stoletja in od takrat pridobiva na pomembnosti. Tudi z Lizbonsko pogodbo, ki je stopila v veljavo 1. decembra 2009, je bilo tako, saj Lizbonska pogodba glede obmoÄja prinaÅ¡a Å¡tevilne spremembe, ki bodo Å¡e okrepile vlogo obmoÄja. Lizbonska pogodba uvaja enotne pravne akte za vsa podroÄja delovanja EU, tudi za obmoÄje. Vsa zakonodaja glede obmoÄja bo lahko tudi predmet presoje sodiÅ¡Äa EU. IzboljÅ¡ana je tudi demokratiÄna kontrola obmoÄja z okrepljeno vlogo nacionalnih parlamentov. Lizbonska pogodba predvideva tudi možnost ustanovitve Evropskega javnega tožilstva s preoblikovanjem Eurojusta. Avtorica zakljuÄuje, da je Lizbonska pogodba veÄino doloÄb glede pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah in policijskega sodelovanja podvrgla naÄelu kvalificirane veÄine in soodloÄanja, kar omogoÄa hitrejÅ¡e sprejemanje zakonodaje EU na tem podroÄju. Kljub temu pa ni mogoÄe v celoti predvideti uÄinkov, ki jih bodo te spremembe prinesle in zelo verjetno je, da bo potrebnih Å¡e veliko sprememb, da bo obmoÄje vzpostavljeno v celoti.
Keywords: Območje svobode, varnosti in pravice, Lizbonska pogodba, politika mejne kontrole, priseljevanja in azila, politika pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah, politika pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, politika policijskega sodelovanja.
Published in DKUM: 07.03.2011; Views: 2876; Downloads: 475
Full text (521,03 KB) |
10. |
