Search the digital library catalog

Abstract: Zaplembe premoženja predstavljajo eno temeljnih vprašanj slovenske povojne zgodovine in njihovo poznavanje je eden od osnovnih pogojev za razumevanje nekaterih revolucionarnih sprememb in dogajanj, do katerih je prišlo v Sloveniji po končani vojni leta 1945. Zaplembe premoženja nam pomagajo spoznati, kako se je zasebna lastnina spremenila v državno oziroma družbeno. To je ena izmed najhujših oblik represije, ki jih je izvajala komunistična oblast po koncu druge svetovne vojne, ker zanjo ljudje niso dobili odškodnine. Žrtve zaplemb tako nacističnega kot komunističnega režima so bili predvsem industrijski podjetniki, trgovci, obrtniki in kmetje. Nacisti so želeli z zaplembami uničiti slovensko gospodarstvo, komunisti pa so želeli uničiti zasebni in ustvariti državni sektor. Velika večina medvojnih in povojnih zaplemb v Sloveniji se je nanašala na premoženje t. i. narodnih sovražnikov, to je tistih, ki so bili obtoženi, da so kakor koli sodelovali z okupatorjem in delovali proti narodnoosvobodilnemu gibanju ter revoluciji. V Jugoslaviji so po vojni začela delovati sodišča narodne časti, ki so sodila simpatizerjem oziroma pomočnikom okupatorja. Bila so pristojna za kazniva dejanja, kot so politično, kulturno, umetniško, pravno, gospodarsko ali kakršno koli drugo sodelovanje z okupatorjem. Sem je spadalo tudi opravičevanje okupacije, obsojanje NOB, vsakršno vzdrževanje prijateljskih zvez z okupatorjem. Kazni, ki so jih izrekala sodišča narodne časti, so bila izguba svobode, izguba narodne časti, kar je pomenilo izključitev iz javnega življenja in izguba državljanskih pravic, lahko ali težko prisilno delo ter popolna ali delna zaplemba premoženja v korist države. Če se je izkazalo, da je šlo za težja kazniva dejanja, je bilo sodišče narodne časti dolžno izročiti primer vojaškemu sodišču. Vojaška sodišča so obravnavala težja kazniva dejanja zoper vojaško oblast, izmikanje mobilizaciji, lažno prikazovanje osebnih podatkov itd
Keywords: zaplemba premoženja, zasebna lastnina, družbena lastnina, komunistična oblast, izguba svobode, izguba državljanskih pravic, lažje ali težje prisilno delo.
Published: 19.03.2010; Views: 2463; Downloads: 306
Full text (1,10 MB)

Abstract: Temeljni mehanizem za zagotavljanje ucinkovite in enotne uporabe ter razlage zakonodaje Unije predstavlja sodelovanje, ki se med nacionalnimi sodišci držav clanic in Sodišcem Evropske unije vzpostavi v okviru postopka predhodnega odlocanja. Casovno obdobje, ki ga Sodišce v tem postopku potrebuje za izdajo predhodne odlocbe, je zlasti zaradi velikega števila udeležencev, ki lahko v postopku sodelujejo, in obveznosti povezanih s prevajanjem stališc, ki jih imajo možnost predložiti vse države clanice, relativno dolgo in zato velikokrat problematicno z vidika zagotavljanja ucinkovitega sodnega varstva. Poleg tega je bilo na podrocjih obmocja svobode, varnosti in pravice sodno varstvo po prej veljavni Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti še dodatno oslabljeno zaradi omejenih pristojnosti, ki so bile za Sodišce dolocene v zvezi s predhodnim odlocanjem o pravnih aktih institucij Unije, sprejetih na teh podrocjih. Tako so bili posamezniki ravno na teh podrocjih, ki so del obmocja svobode, varnosti in pravice, kjer so njihove pravice še posebej obcutljive, prikrajšani za bolj ucinkovito sodno varstvo. Slednje se je nekoliko izboljšalo z uvedbo hitrega postopka leta 2001. Z njegovo uporabo ima namrec Sodišce možnost, da v izjemno nujnih primerih predhodno odlocbo sprejme v krajšem roku kot tistem, ki ga potrebuje pri uporabi rednega postopka predhodnega odlocanja. Pospešitev odlocanja z uporabo hitrega postopka pa je rezultat absolutne prednosti, ki jo imajo vse stopnje predloga za sprejetje predhodne odlocbe po hitrem postopku glede na vse ostale predložene zadeve. Glede na to, da Sodišce z uporabo hitrega postopka zaradi njegove izjemne narave ni moglo in ne more zagotavljati ucinkovitega sodnega varstva v vseh primerih, je bil posebej za obmocje svobode, varnosti in pravice leta 2008 uveden še nujni postopek predhodnega odlocanja. Z uveljavitvijo tega postopka je Sodišce pridobilo možnost, da v bistveno skrajšanih rokih obravnava najobcutljivejša vprašanja s podrocij tega obmocja. Bistvene znacilnosti, ki nujni postopek odražajo in se od rednega postopka predhodnega odlocanja razlikujejo ter s tem zagotavljajo hitrejše odlocanje Sodišca, opredeljujejo zlasti obravnava predloga za sprejetje predhodne odlocbe v okviru senata petih sodnikov, vi posebej dolocenem za to, odvijanje pisnega dela postopka predvsem po elektronski poti, izjemno skrajšanje rokov ter omejeno število udeležencev, ki lahko sodelujejo v pisnem delu postopka. V praksi je okrepljeno sodno varstvo, ki je posledica uvedbe nujnega postopka predhodnega dolocanja, mogoce razbrati iz sodne prakse Sodišca, ki je bila izid uporabe tega postopka. Nenazadnje je bil v luci krepitve sodnega varstva tudi sprejem in uveljavitev Lizbonske pogodbe, s katero so bile odpravljene omejitve pristojnosti Sodišca za predhodno odlocanje o zadevah, ki se nanašajo na obmocje svobode, varnosti in pravice.
Keywords: Hitri postopek predhodnega odlocanja, Lizbonska pogodba, nujni postopek predhodnega odlocanja, obmocje svobode, varnosti in pravice, pristojnosti Sodišca za predhodno odlocanje, ucinkovito sodno varstvo.
Published: 03.05.2010; Views: 2165; Downloads: 155
Full text (561,84 KB)

Abstract: Diplomska naloga obravnava območje svobode, varnosti in pravice po Lizbonski pogodbi. Območje svobode, varnosti in pravice (v nadaljevanju območje) je območje znotraj meja Evropske unije (v nadaljevanju EU), ki je opredeljeno kot območje brez notranjih meja, na katerem je v povezavi z ustreznimi ukrepi glede nadzora na zunanjih mejah, azila, priseljevanja ter glede preprečevanja kriminala in boja proti njemu zagotovljeno prosto gibanje oseb. Območje vsebuje štiri politike in sicer: politiko mejne kontrole, priseljevanja in azila, politiko pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah, politiko pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah in politiko policijskega sodelovanja. Zamisel o takšnem območju se je pojavila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in od takrat pridobiva na pomembnosti. Tudi z Lizbonsko pogodbo, ki je stopila v veljavo 1. decembra 2009, je bilo tako, saj Lizbonska pogodba glede območja prinaša številne spremembe, ki bodo še okrepile vlogo območja. Lizbonska pogodba uvaja enotne pravne akte za vsa področja delovanja EU, tudi za območje. Vsa zakonodaja glede območja bo lahko tudi predmet presoje sodišča EU. Izboljšana je tudi demokratična kontrola območja z okrepljeno vlogo nacionalnih parlamentov. Lizbonska pogodba predvideva tudi možnost ustanovitve Evropskega javnega tožilstva s preoblikovanjem Eurojusta. Avtorica zaključuje, da je Lizbonska pogodba večino določb glede pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah in policijskega sodelovanja podvrgla načelu kvalificirane večine in soodločanja, kar omogoča hitrejše sprejemanje zakonodaje EU na tem področju. Kljub temu pa ni mogoče v celoti predvideti učinkov, ki jih bodo te spremembe prinesle in zelo verjetno je, da bo potrebnih še veliko sprememb, da bo območje vzpostavljeno v celoti.
Keywords: Območje svobode, varnosti in pravice, Lizbonska pogodba, politika mejne kontrole, priseljevanja in azila, politika pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah, politika pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, politika policijskega sodelovanja.
Published: 07.03.2011; Views: 1809; Downloads: 334
Full text (521,03 KB)

Abstract: Leta 2012 bo mesto Maribor nosilec laskavega naziva Evropska prestolnica kulture. Sam projekt je kulturno zelo pester ter pokriva veliko različnih kulturnih tipov. Eden izmed njih je tudi umetnost. Za razstavljanje in predstavljanje umetnosti je potrebna primerna infrastruktura, ki pa je mesto trenutno ne premore. Zato smo v diplomskem delu razvijali projekt, ki se imenuje Hiša umetnosti na Trgu svobode. Diplomsko delo vsebuje in analizira sam projekt EPK, analiziranje in zgodovinski razvoj ožjega območja obdelave ter zasnovo primerne hiše umetnosti po vzoru uspešnih projektov iz tujine.
Keywords: arhitektura, Hiša umetnosti, Trg svobode, Maribor 2012 Evropska prestolnica kulture
Published: 04.11.2011; Views: 1798; Downloads: 127
Full text (90,87 MB)

Abstract: Predmet diplomskega dela je idejna arhitekturna zasnova objekta hiša kulture in njegova umestitev v prostor Trga svobode v Mariboru. Bistvo diplomske naloge je torej v predstavitvi idejne arhitekturne zasnove objekta hiše kulture na Trgu svobode, s katerim bi obogatili kulturno ponudbo mesta Maribor v času projekta: Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture.
Keywords: arhitektura, hiša kulture, Trg svobode v Mariboru, Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture
Published: 26.09.2012; Views: 1505; Downloads: 71
Full text (17,95 MB)