1. Analiza poročanja izbranega avstrijskega tiska o vojni za obrambo samostojne Slovenije 1991 : magistrsko deloKlemen Pucko, 2025, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je prikazana analiza poročanja izbranih avstrijskih časopisov o vojni za obrambo samostojne Slovenije, ki je potekala med 27. junijem in 7. julijem 1991. Za namen magistrskega dela sta bila analizirana glavna štajerska deželna časnika, Kleine Zeitung in Neue Zeit ter osrednji avstrijski dunajski časniki Der Standard, Die Presse, Kurier in Neue Kronen Zeitung. Pri tem je bila upoštevana tudi najbolj relevantna literatura. Razglasitev samostojne Slovenije, ki se je zgodila 25. junija 1991, je privedla do konfrontacije med slovenskim državnim vodstvom, slovenskimi oboroženimi silami Teritorialno obrambo in slovensko milico na eni strani ter med jugoslovanskim državnim vodstvom v Beogradu in njim podrejenimi Jugoslovansko ljudsko armado, zvezno milico in carino na drugi strani. Jugoslovanske oblasti in Jugoslovanska ljudska armada so želeli ohraniti enotno Jugoslavijo in preprečiti razpad države. Cilj Slovenije je bil obraniti samostojnost in doseči mednarodno priznanje. Pri tem je potrebno omeniti izjemno enotnost slovenskega prebivalstva, ki je tekom vojne za obrambo samostojne Slovenije bodisi v vojaški bodisi v civilni vlogi pripomoglo k temu, da agresor svojega cilja ni dosegel. Razglasitev samostojne države sprva ni naletela na pozitiven odziv v očeh mednarodne skupnosti. V prvi vrsti moramo tu omeniti predhodnico Evropske unije, Evropsko gospodarsko skupnost, znotraj katere je pomembno vlogo odigrala Nemčija, zasluga za prispevani delež pa pripada tudi Avstriji in Združenim državam Amerike. Avstrijski časopisi so o dogajanju v Sloveniji poročali obširno in kronološko. V Sloveniji so imeli dopisnike, ki so poročali o dogajanju v politiki in na bojišču. Pri deželnih časopisih je potrebno izpostaviti to, da so se za razliko od dunajskih časopisov bolj posvetili dogajanju na meji in obmejnih krajih. V časopisih je bilo zaslediti tudi mnenja in analize o dogajanju v Sloveniji. Avstrijski politični vrh je bil osamosvojitvi Slovenije »neuradno« naklonjen, vendar so pri tem vseskozi poudarjali politiko nevmešavanja v notranje zadeve Jugoslavije, spoštovanje mednarodnega prava in tudi spoštovanje pravice do samoodločbe slovenskega naroda, ki je z veliko večino na plebiscitu podprl željo po odhodu iz Jugoslavije, na koncu pa to tudi z dejanji tekom vojne za Slovenijo še enkrat potrdil. Poleg državne politike je potrebno izpostaviti aktivnosti avstrijskih lokalnih politikov na nivoju mest in dežel, saj so nekateri izmed njih odločno podprli slovensko osamosvojitev in se slovesnosti 26. junija 1991 tudi sami udeležili. Odpor Teritorialne obrambe in milice je v povezavi s slovenskim političnim lobiranjem na področju diplomacije in odločnostjo slovenskega prebivalstva privedel do tega, da so si vodilne evropske države glede vprašanja Slovenije premislile. Vprašanje ohranitve Jugoslavije je zamenjalo vprašanje prekinitve ognja in »nadaljevanja« procesa osamosvojitve, ki se je 7. julija 1991 s podpisom Brionske deklaracije tudi zgodilo. Slovenija je s podpisom deklaracije za tri mesece začasno »zamrznila« proces osamosvojitve, s tem pa je postalo jasno, da se v jugoslovansko federacijo ne bo vrnila.
Keywords: Slovenija, Jugoslavija, Avstrija, 1991, vojna za obrambo samostojnosti, diplomacija, Jugoslovanska ljudska armada, Teritorialna obramba, Neue Zeit, Kleine Zeitung, Der Standard, Die Presse, Kurier, Neue Kronen Zeitung, Evropska gospodarska skupnost, Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje
Published in DKUM: 07.03.2025; Views: 0; Downloads: 20
 Full text (1,43 MB) |
2. POROČANJE AMERIŠKO-SLOVENSKEGA ČASOPISJA O ORGANIZIRANOSTI LJUDSKE OBRAMBE V NEKDANJI JUGOSLAVIJI (1968-1989)Žiga Štajnbaher, 2012, undergraduate thesis Abstract: V burnem letu 1968, ki je pretreslo Evropo in svet, je zamisel posodobljenega ustroja oboroženih sil na vzgledih iz časov narodnoosvobodilnega boja, ko se je bila Zveza socialističnih sovjetskih republik še enkrat lotila discipliniranja socialističnega tabora z vojaško intervencijo, kar je bil za Jugoslavijo hladen tuš, ki je bil streznil snovalce in izvajalce obrambne zasnove. Obstoj Jugoslovanske ljudske armade naj ne bi bil več zadostno jamstvo za ohranitev suverenosti, na vojskovališču naj bi jo bilo mogoče premagati, če bi napadalec zagotovil potrebno številčno in tehnično premoč. Tako so osnovali nov sistem splošne ljudske obrambe, v katerega so nameravali vključiti vso prebivalstvo, bliskoviti vojni pa naj bi se poskušali zoperstaviti z zamislijo dolgotrajne obrambne vojne. Jugoslovansko ljudsko armado je dopolnila nova struktura – teritorialna obramba, ki je delovala podobno kot nekdanji partizanski odredi. Z njo je bil zagotovljen vojaški nadzor nad vsem ozemljem. Bila je množična in sestavljali so jo prebivalci občin, kjer naj bi enote v primeru potrebe tudi uporabili. Enote naj bi bile enonacionalne, visoko motivirane, neobremenjene z nastanitvijo in oskrbo in naj bi bile najbolj celovito povezane s prebivalstvom. Tako zasnovo je 11. februarja 1969 uzakonil zvezni zakon za ljudsko obrambo. Na velikem manevru Svoboda 71 dve leti kasneje so zasnovo teritorialne obrambe preizkusili v praksi. Začel se je pospešen razvoj teritorialne obrambe. Štabi in enote naj bi bili nastajali tudi v podjetjih in krajevnih skupnostih. Republiški štab za teritorialno obrambo se jev začetku imenoval Glavni štab za splošno ljudsko obrambo, na čelu z Bojanom Polakom – Stjenko.
Keywords: Jugoslovanska ljudska armada, teritorialna obramba, splošna ljudska obramba, manever Svoboda 71, obrambna vojna, partizanski odredi, zvezni zakon za ljudsko obrambo
Published in DKUM: 01.02.2021; Views: 767; Downloads: 30
Full text (1,61 MB) |
3. POMEN PEKRSKIH DOGODKOV ZA OSAMOSVOJITEV SLOVENIJEDarja Welza, 2016, undergraduate thesis Abstract: V času po Titovi smrti so se razmere v tedanji skupni državi Jugoslaviji precej poslabšale. Država je zašla v vsesplošno politično in gospodarsko krizo. Poleg tega so se v Sloveniji vedno bolj uveljavljale ambicije po samostojnosti in lastni državi. Po izvedbi plebiscita o samostojnosti decembra 199, prvih večstrankarskih volitvah in ustanovitvi Teritorialne obrambe Republike Slovenije (vključno z njenima učnima centroma na Igu pri Ljubljani in v Pekrah pri Mariboru) je prišlo do še intenzivnejšega procesa osamosvajanja. Republika Slovenija namreč ni več želela pošiljati vojaških nabornikov na usposabljanje v Jugoslovansko ljudsko armado, temveč je želela ustanoviti lastno vojsko. Jugoslovanski politični vrh in Jugoslovanska ljudska armada se s slovensko odločitvijo nista strinjala, zato sta sklenila proti Sloveniji nastopiti z agresijo. Zaradi prepričanja, da je 710. učni center v Pekrah lažje obvladljiv in da v Mariboru vlada vsesplošno nezadovoljstvo, sta sklenila, da so Pekre lažja tarča od Iga. Zaradi tega zmotnega prepričanja jugoslovanskega političnega vrha lahko z gotovostjo trdimo, da so dogodki 23. in 24. maja 1991 v Pekrah ogromno prispevali k osamosvajanju Slovenije ter ustanovitvi lastne vojske in države.
Keywords: Jugoslovanska ljudska armada, Teritorialna obramba Republike Slovenije, 23. maj 1991, 710. učni center Pekre pri Mariboru, 510. učni center Ig pri Ljubljani, osamosvajanje Slovenije, plebiscit, prve večstrankarske volitve
Published in DKUM: 29.08.2016; Views: 1696; Downloads: 165
Full text (1,99 MB) |
4. ODMEVI SPOPADA MED KONSERVATIVNO IN LIBERALNO STRUJO V ZKS V LETIH 1968 - 1972 V SLOVENSKO - AMERIŠKEM ČASOPISJUDomen Pivec, 2013, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi je opravljena analiza pisanja slovensko-ameriškega časopisja v letih 1968–1972 z različnih vidikov in pogledov na spopad med liberalno in konservativno strujo v ZKS.
V prvem delu naloge je opravljena časovna razmejitev obdobja 1968–1972 v Sloveniji.
V drugem delu so pojasnjeni odmevi praške pomladi v slovensko-ameriškem časopisju, osamosvajanje Študentske skupnosti in Teritorialna obramba v konfliktu med strujama leta 1968.
Tretji del predstavlja pozicijo liberalne in konservativne struje v ZKS z vidika izbranih tem, kot so: cestna afera, Ciril Žebot in cestna afera, akcija 25 poslancev, obračun z mestnim komitejem ZKS Ljubljana in poskusi demokratizacije.
V četrtem delu naloge je razložena gospodarska koncepcija kot element prepoznavnosti liberalne in konservativne struje v ZKS v slovensko-ameriškem časopisju.
Cilj diplomske naloge je opisati in kritično oceniti spopad med strujama znotraj ZKS v smislu njegovega vpliva na demokratizacijo in liberalizacijo slovenskega političnega prostora. Naloga torej poudarja pomembnost kakovostnega poznavanja obravnavanih dogodkov za razumevanje preteklosti in sedanjosti.
Keywords: cestna afera, študentsko osamosvajanje, Teritorialna obramba, akcija 25 poslancev, konservativna struja, liberalna struja, mestni komite ZKS Ljubljana, poskusi demokratizacije, gospodarska koncepcija, reformisti, čistka, Ciril Žebot
Published in DKUM: 28.05.2013; Views: 2616; Downloads: 231
Full text (1,37 MB) |
