| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 16
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Analiza dejavnikov, ki vplivajo na vsebnost sečnine v mleku krav molznic : diplomsko delo
Anže Hajšek, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Vsebnost sečnine v mleku (MU) je odličen pokazatelj oskrbljenosti krav molznic z beljakovinami. Splošno priporočilo je, da naj mleko krav molznic vsebuje 15‒30 mg MU/100 ml, glede na nekatere raziskave pa naj bi bila vsebnost MU za krave z visoko prirejo mleka 20‒25 mg MU/100 ml. V raziskavi smo želeli raziskati stanje glede vsebnosti MU na območju KGZS Ptuj s poudarkom na kmetiji Hajšek ter proučiti nekatere dejavnike, ki vplivajo na vsebnost MU. V raziskavo smo zajeli skoraj 24.000 kontrol prireje mleka (skupni vzorci) iz ≈ 750 rej za obdobje 2019‒2021, vključno s 34 kontrolami za kmetijo Hajšek. Izkazalo se je, da je vsebnost MU v splošnem prenizka, saj je bilo le 25 % kontrol v optimalnem območju (20‒25 mg MU/100 ml), preko polovice pa pod mejo 20 mg MU/100 ml, od teh pa polovica pod 15 mg MU/100 ml. Vzorci s kmetije Hajšek so bili v 82 % znotraj območja 20‒25 mg MU/100 ml. V raziskavi smo ugotovili značilen vpliv sezone (visoke vrednosti poleti in jeseni, nizke pozimi in spomladi) in leta (celo leto zaniha navzgor ali navzdol) na vsebnost MU. S povečevanjem proizvodnosti in velikosti črede se je povečevala tudi vsebnost MU. Ugotovili smo značilno interakcijo med proizvodnostjo krav in sezono. Visoko proizvodne črede so imele tekom leta višjo in stabilnejšo vsebnost MU. Iz tega razloga na kmetiji Hajšek, ki se po proizvodnosti uvršča v sam vrh, nismo zaznali sezonskega vpliva. Vsebnost MU v nizko produktivnih čredah je bila nižja in bolj variabilna med sezonami. Izven rastne sezone imajo številne črede molznic, zlasti tiste z nizko proizvodnostjo, prenizko vsebnost MU, kar je najverjetneje posledica manj uravnane prehrane krav molznic. Za povečanje vsebnosti MU je priporočljivo izboljšati kakovost osnovne krme (npr. sejano travinje z vključitvijo metuljnic) in ujeti optimalen čas košnje in spravila.
Keywords: krave molznice, sečnina v mleku, sezona, proizvodnost, krmni obrok
Published in DKUM: 15.11.2023; Views: 351; Downloads: 31
.pdf Full text (959,16 KB)

2.
Vpliv prehrane in starosti goveda na kolonizacije s Clostridioides difficile : magistrsko delo
Urška Erker, 2022, master's thesis

Abstract: Clostridioides difficile je anaerobna, sporogena bakterija, ki ob porušeni normalni črevesni flori proizvaja toksine in tako povzroči širok spekter črevesnih okužb pri ljudeh in živalih. V okviru magistrskega dela smo želeli raziskati vpliv spremenjene celotne krmne mešanice za govedo (TMR) na kolonizacije s C. difficile v fekalni mikrobioti 30-ih krav molznic glede na zaporedno laktacijo (1.‒6.) in fazo laktacije (I., II., III.). Prav tako smo v raziskavo vključili tudi 32 telet iz 6-ih starostnih skupin, da bi proučili, ali obstaja vpliv starosti in prehrane na kolonizacije s C. difficile v telečjem fecesu. Skupno smo 92 vzorcev inkubirali v bogatitvenem gojišču BHI z dodanim L-cisteinom, kvasnim ekstraktom in tauroholatom (BHIST) in kulturo po alkoholnem šoku inkubirali na selektivnem kromogenem gojišču. Analizo smo izvedli v laboratoriju Katedre za mikrobiologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru. Noben fekalni vzorec ni bil pozitiven na bakterijo C. difficile. Na podlagi rezultatov sklepamo, da na kmetiji, zajeti v raziskavo, bakterija C. difficile v fecesu krav molznic in telet ni prisotna.
Keywords: krave molznice, TMR obrok, teleta, Clostridioides difficile, fekalni vzorci
Published in DKUM: 03.08.2022; Views: 710; Downloads: 110
.pdf Full text (18,94 MB)

3.
Vpliv uporabe mletega suhega ali siliranega koruznega zrna na intenzivnost pitanja goveda in ekonomsko oceno vzreje
Tina Kep, 2021, master's thesis

Abstract: Strošek krmnega obroka lahko dosega največji delež vseh stroškov, ki nastanejo pri pitanju živali. Zato je še toliko pomembneje pravilno načrtovati dnevni krmni obrok za pitanca. Namen in cilj magistrskega dela sta oceniti primernost obstoječega krmnega obroka na kmetiji glede pokritja potrebe po vseh hranilnih snoveh, ki jih pitanci med pitanjem, od 200 do 750 kg, potrebujejo. Prav tako smo želeli ovrednotiti in primerjati strošek trenutnega krmnega obroka s povprečnim dnevnim prirastom 1250 g s krmnimi obroki za dvofazno pitanje, narejenimi s programom Zifo2, za povprečni dnevni prirast 1350 g ter s pomočjo metode linearnega programiranja in orodja Reševalnik izračunati najcenejši krmni obrok, ki ga ponudi iz danih krmil. Rezultati so pokazali, da v začetni fazi pitanja, torej pri telesni masi od 200 do 500 kg, trenutni krmni obrok vsebuje premalo surovih beljakovin (SB) in kalcija (Ca) ter preveč suhe snovi (SS), surovih vlaknin (SV) in v nevtralnem detergentu netopne vlaknine (NDF). Strošek dvofaznega pitanja s siliranim koruznim zrnom znaša 491,27 €, kar pomeni, da je za 75,11 € dražji od trenutnega obroka. Z oceno lastnih cen siliranega (0,102 €/kg) in suhega (0,153 €/kg) koruznega zrna smo prišli do zaključka, da sta silirano koruzno zrno in posledično krmni obrok, ki vsebuje to krmilo, cenejša. Zaključimo lahko, da kmetija glede na razpoložljiva krmila krmi najcenejši povprečen obrok (0,88 €), vendar zaradi manjšega povprečnega dnevnega prirasta pitanje traja 32 dni dlje kot pri povprečnem prirastu 1350 g na dan, kar poveča stroške. Smiselno bi bilo uvesti obrok za dvofazno krmljenje, kjer je za 0,01 € na dan dobiček večji. Za podrobnejše rezultate bi bilo treba narediti poskuse krmljenja izračunanih obrokov na govejih pitancih.
Keywords: goveji pitanci, krmni obrok, Zifo2, linearno programiranje
Published in DKUM: 30.09.2021; Views: 1039; Downloads: 115
.pdf Full text (2,12 MB)

4.
Vpliv priprave krmnega obroka v mešalni prikolici na homogenost in prebiranje pri kravah molznicah
Urška Erker, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Na kmetiji Erker smo izvedli poizkus, pri katerem smo dodajali krmnemu obroku vodo in spremljali čas mešanja. Zanimalo nas je, kako sprememba sušine obroka in čas mešanja vplivata na homogenost in porazdelitev delcev krme. Prehranski poizkus smo razdelili na tri dele. V prvem delu poizkusa smo vzorčili standardni krmni obrok s sušino 42 % in ga mešali 10 minut. V drugem delu smo standardnemu krmnemu obroku s sušino 38 % dodali vodo in mešali 15 minut. Zadnji del je temeljil na vzorčenju krme standardnega obroka s sušino 42 %, ter čas mešanja podaljšali iz 10 na 15 minut. Porazdelitev delcev sveže krme smo določili s siti Penn State Particle Separator (PSPS). Prebiranje smo preverili s siti PSPS 12 ur in 24 ur po sveže pokladanem krmnem obroku. Sušino obroka smo spremljali vsak dan poizkusa v času pokladanja krme, določili smo jo s pomočjo friteze na topel zrak. Statistično obdelavo podatkov smo izvedli s statističnim paketom SPSS 25.1 za Windows. Za primerjavo ostankov na posameznem mestu znotraj obrokov smo uporabili GLM analizo in Tukey test. Za primerjavo prebiranja obroka po 12 in 24 urah ločeno v primerjavi s pokladanim smo uporabili t- test. Rezultati statistične analize obroka (38 % SS in 15 min) kažejo, da se četrto mesto na situ 4 značilno (p < 0,05) razlikuje od ostalih mest in lahko trdimo, da ima dodajanje vode pomemben vpliv na homogenost obroka. Rezultati kažejo, da je ob dodatku vode zmanjšana povprečna konzumacija SS/kravo/dan za 0,9 kg oziroma poveča ostanek krme za 2,06 %.
Keywords: krmni obrok, dodatek vode, čas mešanja, homogenost, prebiranje
Published in DKUM: 06.10.2020; Views: 1063; Downloads: 122
.pdf Full text (2,21 MB)

5.
Razvoj linearnega modela za izračun krmnih obrokov za krave molznice
Nina Pavlič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo razvili linearni model za sestavo letnega in zimskega krmnega obroka. Krmni obrok je bil sestavljen za krave molznice na primeru lastne konvencionalne kmetije. Ker vemo, da cene pri prodaji mleka zelo nihajo, je potrebna prilagoditev na optimiranje stroškov. Različni avtorji poudarjajo, da lahko stroški krmnega obroka dosežejo tudi do 65 % vseh skupnih stroškov prireje. Iz tega vidika je torej optimiran krmni obrok izjemnega pomena. Minimizirali smo stroške krmnega obroka in ga naredili ustreznejšega z vidika hranilnih vrednosti. V Microsoft Office Excelu smo razvili program in s pomočjo Reševalnika, ki je eno izmed osnovnih Excelovih orodij, dobili najustreznejše obroke, ki so pokrili vse potrebe po hranilnih snoveh. Za krmo, ki jo pridelamo doma: travno silažo, seno in pašo, smo izračunali lastno ceno, za vso ostalo krmo in dodatke pa smo uporabili nabavno ceno. Primerjali smo krmni obrok, ki je trenutno pokladan na kmetiji in krmni obrok, ki smo ga s pomočjo linearnega programa sestavili.
Keywords: krmni obrok, linearni program, optimizacija, krave molznice
Published in DKUM: 11.06.2019; Views: 1822; Downloads: 261
.pdf Full text (1,22 MB)

6.
Proučitev tehnologije in ekonomičnosti prireje mleka na primeru kmetije z območja Haloz
Gregor Skledar, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Cilji diplomske naloge so bili optimizirati krmni obrok za krave molznice, izboljšati tehnologijo reje krav molznic, analizirati ekonomičnost prireje mleka in analizirati dejavnike, ki imajo morebiten izrazit pozitiven/negativen vpliv na ekonomske parametre na primeru kmetije.
Keywords: mleko, tehnologija reje krav molznic, krmni obrok, linearno programiranje
Published in DKUM: 01.10.2018; Views: 1200; Downloads: 120
.pdf Full text (865,81 KB)

7.
Optimizacija krmnega obroka za goveje pitance
Timotej Horvat, 2017, master's thesis/paper

Abstract: Krmljenje govejih pitancev je zahtevno opravilo. Potrebno je veliko znanja o prehranskih navadah ter o sami konzumacijski sposobnosti pitanca. Ko sestavljamo krmni obrok za pitance, moramo upoštevati normative za vzdrževalne potrebe in dnevni prirast. Za potrebe raziskave smo naredili Weendsko analizo razpoložljivih surovin in izračunali krmni obrok. Optimizirali smo ga s pomočjo linearnega programiranja. V Excelovem okolju smo ustvarili model in s pomočjo reševalnika dobili najcenejše obroke, ki so pokrili vse potrebe po hranilnih snoveh. Za vsako posamezno krmo, ki jo pridelamo doma, smo izračunali lastno ceno, za živinsko sol, super koncentrat ter mineralno vitaminski dodatek pa smo uporabili nabavno ceno. Nato smo primerjali ceno obroka, ki smo ga krmili do zdaj, s ceno obroka, ki nam ga je ponudil reševalec z optimizacijo. Rezultat tega je, da je po optimizaciji dnevni obrok za pitanca v skupini 500 kilogramov za 0,14 evra dražji od obroka, ki smo ga predhodno polagali, vendar pitanci priraščajo za 200 g na dan več.
Keywords: optimizacija, krmni obrok, goveji pitanci
Published in DKUM: 24.02.2017; Views: 5772; Downloads: 1025
.pdf Full text (786,36 KB)

8.
POTREBE IN PRIPOROČILA V PREHRANI MLADEGA ŠPORTNIKA
Milena Šimundža, 2016, specialist thesis

Abstract: Prehrana mladostnika vpliva na njegovo rast in razvoj, prav tako pa vpliva tudi na njegove športne dosežke. V športni panogi nogomet je udeleženih veliko število otrok in mladostnikov po celem svetu. Nogomet omogoča številne koristi aerobne vadbe, razvoja spretnosti in predvsem delovanja v ekipnem okolju. V obdobju mladostništva je neodvisnost pri izbiri in pripravi hrane povečana, zato je mlade športnike potrebno še dodatno spodbujati k razvoju dobrih prehranjevalnih navad. Uspešen motiv za dobre prehranjevalne navade so velikokrat prav športni uspehi. Namen specialističnega dela je bil predstaviti osnovne potrebe in priporočila v prehrani mladega športnika – nogometaša ter predstaviti priporočila za dnevni energijski in hranilni vnos v različnih obdobjih nogometnih aktivnosti. Namen je bil tudi predstaviti koristna in enostavna priporočila z izbiro primerne hrane za obrok pred vadbo, po vadbi, na dan tekme in na celodnevnem turnirju. Uporabljena je bila metoda analize v delu pregleda literature, metoda konkretizacije pri prikazu potreb in priporočil za osnovno prehrano mladostnika ter metoda sinteze, kjer so priporočila združena v celoto in omogočajo preglednost in uporabo tematike. S pregledom literature smo ugotovili, da se prehranske potrebe mladih športnikov bistveno ne razlikujejo od potreb mladih, ki niso športno aktivni. Potrebno pa je upoštevati, da športno aktiven mladostnik potrebuje tudi obvezen počitek 9-10 ur ponoči in 1-2 uri dnevnega počitka. Ugotovili smo tudi, da je pri načrtovanju prehrane mladega nogometaša, najučinkovitejši individualen pristop, ki upošteva telesno težo, telesno višino, starost, vrsto obremenitve (pogostost, intenzivnost in čas trajanja vadbe), energijske porabe, okoljske dejavnike, genetske dejavnike in tudi spol. Prav tako smo ugotovili, da mladi nogometaš potrebuje uravnoteženo prehrano ob normalnem, idealnem stanju prehranjenosti. Skrivnost uspešnega treniranja se skriva v hitri obnovi organizma po napornem treningu, k hitri obnovi pa prispevajo pravilna prehrana, počitek ter dovolj spanja.
Keywords: Zdrava prehrana, športna prehrana, prehranjevanje športnikov oz. nogometašev, obrok pred vadbo in po njej, hrana in športni rezultati.
Published in DKUM: 21.10.2016; Views: 2422; Downloads: 439
.pdf Full text (991,40 KB)

9.
Model za podporo pri odločanju uporabe tehnologij pridelave krme
Ben Moljk, 2016, master's thesis/paper

Abstract: Za iskanje možnosti učinkovitejšega gospodarjenja na živinorejskih kmetijah je prehrana živali zagotovo področje, ki to dopušča. Četudi se številni raziskovalci lotevajo raziskav pridelave travniške krme z njiv le s tehnološkega vidika, se ugotovitve navezujejo tudi na ekonomiko pridelave. Za ocenjevanje ekonomske upravičenosti uporabe tehnologij ali odločitev zanje si pomagamo z uporabo simulacijskih modelov, programskih orodij ter primernih metod. Pri računanju krmnih obrokov prehranske strokovnjake pretežno zanima pokritost potreb živali glede na intenzivnost proizvodnje, medtem ko agrarne ekonomiste zanima zlasti stroškovni vidik v razmerju s prihodki. V nalogi z vidika pogojev za pridelavo travniške krme z njiv ugotavljamo njihov vpliv na sestavo in vrednost krmnih obrokov za krave molznice. Razvito je orodje, ki poleg ocenjevanja ekonomskih vplivov omogoča tudi načrtovanje pridelave krme ter ocenjevanje primernosti tehnologij s stroškovnega vidika. Pri tem je uporabljena metoda klasičnega determinističnega linearnega programiranja. V nalogi je pristop testiran na primeru ravninskega kmetijskega gospodarstva, ki je specializirano v prirejo mleka. Dobljeni rezultati kažejo prednosti in slabosti linearnega programiranja. Hkrati je ugotovljeno, da je linearno programiranje lahko primerno orodje za načrtovanje pridelave krme in ocenjevanje tehnologij, a je pri tem kakovost rezultatov in razpoložljivost vhodnih podatkov pomembna omejitev.
Keywords: travniška krma z njiv, krmni obrok za krave molznice, ekonomika, simulacijski model, matematično programiranje, linearno programiranje
Published in DKUM: 06.10.2016; Views: 1694; Downloads: 132
.pdf Full text (1,80 MB)

10.
Promocija zdravja in prehrana med delom v podjetju Alples, d. d.
Lidija Peternelj, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Promocija zdravja na delovnem mestu je skupek smernic, ki pripomore k boljšim rezultatom dela in s tem k boljšim poslovnim rezultatom podjetja. Te smernice imajo še dodatno dodano vrednost, saj promocija zdravja skrbi tako za delavca kot za delodajalca in za njuno dobro sodelovanje. Od te interakcije imata korist oba. Skrb za zdravje zaposlenih postaja v podjetjih vedno bolj pomembna, že zaradi dejstva, da se povprečna starost v podjetjih konstantno viša, s starostjo se krha tudi zdravje ljudi. V diplomskem delu smo raziskovali, kako je v podjetju Alples, d. d. urejeno področje promocije zdravja in prehrane med delom. Glavni cilj diplomske naloge je bil, da opravimo analizo dosedanjih aktivnosti in izvedemo raziskavo o zdravju in interesih zaposlenih glede promocije zdravja in prehrane med delom. Na podlagi teh smo podali ugotovitve in možnosti izboljšav na tem področju v podjetju Alples, d. d.
Keywords: promocija zdravja, prehrana med delom, delovno mesto, zdravje, lahek obrok
Published in DKUM: 04.10.2016; Views: 1376; Downloads: 138
.pdf Full text (2,09 MB)

Search done in 1.95 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica