1. Digitalna tehnologija in gibalni razvoj otroka v predšolskem obdobjuJanja Ramšak, 2024, undergraduate thesis Abstract: Gibalni razvoj je ključen za celostni razvoj otrok in razvijanje njihovih gibalnih spretnosti. Le-te niso pomembne le za fizično zdravje, temveč tudi za druge aspekte otrokovega razvoja. Vendar živimo v svetu, kjer digitalni tehnologiji skorajda ne moremo ubežati. Digitalna tehnologija prinaša tako prednosti kot slabosti, ki pa vplivajo na otrokov razvoj. Namen našega diplomskega dela z naslovom Digitalna tehnologija in gibalni razvoj otrok v predšolskem obdobju, je bil raziskati, ali obstaja povezava med uporabo digitalne tehnologije in gibalnim razvojem otrok. V teoretičnem delu so opisani gibalni razvoj in digitalna tehnologija ter njeni potenicalni vplivi na gibalni razvoj. V empiričnem delu smo z merskim postopkom TGMD-3 ocenili gibalne spretnosti 30-ih otrok, starih 4-6 let. Postopek je razdeljen na dva sklopa nalog, in sicer lokomotorne spretnosti in spretnosti z žogo. Otroke smo ocenili dvakrat, seštevek ocen pa nam je povedal rezultat vsake od dveh skupin gibalnih nalog. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo s pomočjo merskega postopka TGMD-3 za neodvisne vzorce ugotovili, da večja izpostavljenost digitalni tehnologiji pri predšolskih otrocih negativno vpliva na ocenjene gibalne spretnosti.
Keywords: predšolski otrok, gibalni razvoj, digitalna tehnologija, merski postopek TGMD-3
Published in DKUM: 03.09.2024; Views: 636; Downloads: 6
 Full text (1,35 MB) |
2. Primerjava različnih didaktičnih pristopov na usvajanje lokomotornih spretnosti mlajših otrok : diplomsko deloIza Smeh, 2024, undergraduate thesis Abstract: V teoretičnem delu smo najprej predstavili razvoj otroka in nato dejavnike, ki nanj vplivajo. To so dednost, okolje in lastna aktivnost. Predstavili smo gibanje, gibalni razvoj in otrokov gibalni razvoj. Opisali smo temeljne gibalne spretnosti, kamor spadajo pedipulacije oziroma lokomocije, manipulacije in sestavljena gibanja. Vse tri smo podrobneje opisali. Na koncu smo opisali, kaj so didaktični pristopi in dva predstavili, in sicer neposredno usmerjanje otroka in usmerjanje preko igre, ki sta bila ključna v raziskavi diplomske naloge. Otroci so se preko teh dveh didaktičnih pristopov učili lokomotornih spretnosti (tek, prisunski poskoki naprej, poskoki po eni nogi, hopsanje, skok v daljino z mesta in prisunski poskoki v stran). Vse tri skupine otrok (eksperimentalna skupina 1, eksperimentalna skupina 2 in kontrolna skupina) smo posneli, ko so te naloge izvajali, in gibanja otrok ocenili s pomočjo merskega postopka TGMD-3. Snemanje smo ponovili trikrat, saj smo posneli začetno, vmesno in končno stanje. Rezultate smo nato analizirali in jih interpretirali. Glavni cilj diplomske naloge je bil ugotoviti, s katerim didaktičnim pristopom (neposredno usmerjanje ali usmerjanje preko igre) se otroci bolje naučijo ciljnega gibanja in kateri didaktični pristop jih je bolj motiviral. Skozi celotno raziskavo smo prišli do ugotovitve, da se otroci ciljnega gibanja bolje naučijo skozi igro, saj jih le-ta bolj motivira in je zanje bolj zanimiva.
Keywords: predšolski otroci, gibanje, temeljne gibalne spretnosti, lokomotorne spretnosti, didaktični pristopi, neposredno usmerjanje otrok, usmerjanje preko igre, TGMD-3
Published in DKUM: 21.05.2024; Views: 248; Downloads: 44
Full text (2,21 MB) |
3. Primerjava dveh merskih postopkov za spremljanje razvoja gibalnih kompetenc v zgodnjem otroštvu : diplomsko deloZala Rezar, 2023, undergraduate thesis Abstract: V teoretičnem delu smo predstavili otrokov gibalni razvoj, gibalne spretnosti, gibalno kompetentnost in dosedanje raziskave na področju merjenja gibalnega razvoja. V naslednjem delu smo podrobno opisali merski postopek oz. baterijo MOBAK-KG (Basic motor competencies in kindergarten), preko katere smo pridobivali podatke o gibalnem stanju otrok. Naloge, ki so se ocenjevale po merskem postopku MOBAK-KG, smo izvedli v vrtcu. Pridobljene rezultate pa smo kasneje primerjali z že dobljenimi rezultati merskega postopka TGMD-3. Rezultate smo urejali in primerjali v programu SPSS, v katerem smo pridobili podatke in jih analizirali. Glavni cilj diplomske naloge je bil primerjati zgoraj omenjena postopka, kakšne so njune statistične značilne pozitivne povezanosti in razlike med lokomotornimi in manipulativnimi spretnostmi. Ugotovili smo, da med merskima postopkoma MOBAK-KG in TGMD-3 v lokomotornih in manipulativnih spretnostih ni statistično pozitivne povezave. Obstajajo pa povezave med posameznimi lokomotornimi nalogami, kot so hoja po gredi in poskakovanje, preval naprej in poskakovanje, poskakovanje in tek, med obema tekoma, hopsanje in skok v daljino ter hopsanje in prisunski poskoki v stran. Povezave med posameznimi manipulativnimi nalogami pa so med udarcem s kijem in udarcem z loparjem, udarcem z loparjem in vodenjem žoge, vodenjem in lovljenjem žoge, brcanjem žoge in metom žoge od zgoraj, metom žoge od spodaj in vodenjem žoge, ciljanjem tarče z žogico in lovljenjem žoge ter vodenjem žoge z roko in vodenjem žoge z nogo. Ugotovili smo še, da so statistično značilne razlike med lokomotornimi in manipulativnimi nalogami.
Keywords: predšolski otroci, gibanje, gibalni razvoj, gibalna kompetenca, merski postopki, MOBAK-KG, TGMD-3
Published in DKUM: 26.10.2023; Views: 522; Downloads: 74
Full text (1,78 MB) |
