1. Čuječnost kot tehnika spoprijemanja s stresom pri medicinskih sestrahSaša Vučko, 2024, undergraduate thesis Abstract: Stres je vsakodnevni spremljevalec zdravstvenih delavcev, posebej med medicinskimi sestrami; zaradi napornih delovnikov, medsebojnih konfliktov v timu, hudo bolnih pacientov, ki potrebujejo njihovo pozornost. Neobvladovanje stresa vodi v izgorelost. Namen diplomskega dela je bil raziskati čuječnost kot tehniko spoprijemanja s stresom pri medicinskih sestrah. Keywords: čuječnost, stres, medicinske sestre Published in DKUM: 16.01.2025; Views: 0; Downloads: 6
Full text (863,51 KB) |
2. Vpliv joge v nosečnosti na variabilnost srčne frekvence in sinhronizacijo srčno-žilnega sistema z dihanjem po izpostavljenosti stresuIvan Žebeljan, 2024, doctoral dissertation Abstract: Vadba joge v nosečnosti bi lahko pozitivno vplivala na potek nosečnosti preko delovanja na avtonomni živčni sistem nosečnice. Namen raziskave je bil ovrednotiti vpliv vadbe joge v nosečnosti na avtonomno živčevje z meritvami variabilnosti srčne frekvence (HRV) in kardiorespiratorne sinhronizacije.
Vključili smo 69 nosečnic: 33 jih je redno vadilo jogo in 36 kontrol. Trikrat tekom nosečnosti smo opravili meritve HRV in faznih kardiorespiratornih sinhronizacijskih indeksov. Meritve smo opravili pred in po vadbi joge (ali 30-minutnem sprehodu v kontrolni skupini) v mirovanju ter med in po testu pomnjenja (mentalnemu stresu). Za statistično analizo smo uporabili 2x3x2 tri-smerno analizo variance. Statistično značilnost smo določili pri p<0,05.
Analiza HRV je pokazala povečane vrednosti HRV kazalcev, kar nakazuje na povečano parasimpatično aktivnost v mirovanju ter med in po izpostavljenosti stresu pri nosečnicah, ki so vadile jogo (vse p vrednosti <0,01). Statistično pomembnih razlik v kardiorespiratorni sinhronizaciji med skupinama ni bilo.
Vadba joge v nosečnosti je povezana z višjo parasimpatično aktivnostjo, ki se kaže s povišanimi kazalci HRV v mirovanju ter ob akutnem stresu. Ob redni vadbi ti učinki vztrajajo skozi celotno nosečnost. Keywords: joga, nosečnost, variabilnost srčne frekvence, kardiorespiratorna sinhronizacija, mentalni stres Published in DKUM: 09.12.2024; Views: 0; Downloads: 18
Full text (3,56 MB) |
3. Stres med medicinskimi sestrami v urgentnem centruArijana Smajlović, 2024, master's thesis Abstract: Delo v zdravstveni negi je odgovorno in zahtevno, kajti skrb za pacienta in njegove potrebe predstavlja prioriteto vsaki medicinski sestri. Pogosto pa se poleg izvajanja aktivnosti zdravstvene nege srečujejo z mnogimi drugimi stresnimi situacijami. Nepredvidljive situacije pa so posebej značilne za medicinske sestre na urgenci.
Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Za izdelavo teoretičnega dela smo pregledali slovensko in tujo literaturo. Zanimalo nas je, kateri so glavni stresorji pri delu zaposlenih in vzroki za izgorelost zaposlenih, kakšne so posledice izgorelosti za zaposlene in organizacije ter katere so najbolj učinkovite strategije za obvladovanje stresa pri zaposlenih. V empiričnem delu smo skladno z namenom, cilji in hipotezami izvedli raziskavo, ki temelji na deskriptivni kvantitativni metodi – opravili smo presečno raziskavo. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika med zaposlenimi v dveh urgentnih centrih. Anketiranje je potekalo od sredine maja do začetka avgusta 2024. Pridobljene podatke smo računalniško obdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Exel 2016, nato pa smo jih analizirali s pomočjo deskriptivne in inferenčne statistike. Zastavljene hipoteze smo preverili s pomočjo statističnega programa IBM SPSS različica 29.0 za operacijski sistem Microsoft Windows (IBM Corp. Armonk, NY, ZDA).
En (2,1 %) anketirani je ocenil svojo raven stresa pri vsakodnevnem delu kot visoko, kar je bilo statistično značilno pod pričakovanji v višini 70 % (binomski test = 32,0294; p < 0,001). Ženske so se statistično značilno pogosteje v preteklem mesecu počutile nervozne in pod stresom kot moški (U = 140,000; p = 0,049). Prav tako so se ženske statistično značilno pogosteje počutile, kot da nakopičenih težav ne morejo premagati kot moški (U = 141,000; p = 0,050). Višja delovna doba je bila povezana z boljšim obvladovanjem sprememb in dogodkov v življenju (r = 0,334; p = 0,020). Ugotovili smo, da je izmensko delo 11 (22,9 %) anketiranih navedlo kot dejavnik stresa, kar je bilo statistično značilno pod pričakovanji v višini 70 % (binomski test = 15,558; p < 0,001). Izgorelost anketiranih je bila statistično značilno pod pričakovanji (> 75 točk po CBI) pri vseh treh dimenzijah (p < 0,001). Stopnja izgorelosti se med anketiranimi ni statistično značilno razlikovala glede na spol, stopnjo izobrazbe, delovno dobo ali starost anketiranih (p > 0,05). Keywords: stres, izgorelost, medicinske sestre, urgentni center Published in DKUM: 21.11.2024; Views: 0; Downloads: 36
Full text (1,35 MB) |
4. Ravnovesje poklicnega in zasebnega življenja v zasebnem in javnem sektorjuPatricia Smolej, 2024, master's thesis Abstract: Ravnovesje med zasebnim in poklicnim življenjem je že dolgo tematika, ki jo obravnavamo iz vidika različnih sfer (npr. menedžmenta, psihologija, izobraževanje, zdravstvo), ki predstavljajo tudi različne pristope in definicije ravnovesja med zasebnim in poklicnim življenjem. Najbolj splošno bi lahko rekli, da ravnovesje vključuje aktivnosti v poklicnem in prostem času in se pozitivno odraža v zmogljivosti in povečanem zadovoljstvu na delovnem mestu. Ravnovesje med zasebnim in poklicnim življenjem zato ne moremo obravnavati ločeno in samostojno, ampak tudi z vidika drugih faktorjev, ki imajo naj posredni ali neposredni vpliv. Nekateri izmed njih so: sreča, stres, motivacija, izgorelost, delovni čas, … Pomembna pa je tudi obravnava določenih skupin, kot so npr. ženske, ki pogosto igrajo vodilno vlogo v družini in hkrati zasedajo pomembne funkcije na delovnem mestu. Za čim boljše ravnovesje so tako vzpostavljeni različni programi, ki so prilagojeni različnim strukturam zaposlenih tako v javnem kot tudi zasebnem sektorju. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti stanje ravnovesja med zasebnim in poklicnim življenjem v zasebnem in javnem sektorju v Sloveniji. Opravljena je bila kvantitativna raziskava v Sloveniji v kateri je sodelovalo 103 anketirancev, ki so zaposleni tako v javnem in zasebnem sektorju. Za ugotavljanje ravnovesja med zasebnim in poklicnim življenjem je bil uporabljen vprašalnik sta ga razvila Daniels in McCarraher (2000) in je bil uporabljen v številnih študijah. Ugotovljeno je bilo, da zaposleni niso povsem zadovoljni z ravnovesjem med poklicnim in zasebnim življenjem, vendar v dobrem položaju, da situacija ne uide izpod nadzora. V delu niso bile ugotovljene statistično značilne razlike med zaposlenimi v javnem in zasebnem sektorju. Ugotovljeno je bilo, da imajo slabše ravnovesje med zasebnim in poklicnim življenjem zaposleni na vodstvenih delovnih mestih, tisti z nižjo izobrazbo in tisti, ki delajo več kot 40 ur tedensko. Zato je bilo predlagano več ukrepov za izboljšanje stanja, in sicer : sprejem strategij za izboljšanje ravnovesja med zasebnim in poklicnim življenjem, implementacija različnih programov, večja fleksibilnost delovnega časa, ozaveščanje nižje izobraženih zaposlenih o nevarnostih stresa, omejitev delovnega časa na 40 ur tedensko in drugi ukrepi. Za nadaljnje raziskovanje je bilo predlagano, da se bolj podrobno raziskuje skupine zaposlenih za katere je bilo ugotovljeno, da so bolj izpostavljene slabemu ravnovesju med zasebnim in poklicnim življenjem. Keywords: ravnovesje, poklicno življenje, zasebno življenje, stres Published in DKUM: 18.11.2024; Views: 0; Downloads: 15
Full text (1,01 MB) |
5. Stres na delovnem mestu in njegove posledice na ravni organizacijeKristina Momčilov, 2024, undergraduate thesis Abstract: Stres na delovnem mestu predstavlja resen problem tako z vidika posameznika kot organizacije. Pri pregledu literature smo s pomočjo sekundarnih virov definirali vrste stresa, poiskali najpogostejše simptome in podrobneje opisali vzroke stresa na delovnem mestu, kot so nepošten odnos in pritisk vodstva, nezadostno število virov in časa, prevelika in zahtevna delovna obremenitev, neustrezno plačilo in konflikt med vlogami. Proučili smo poglavitne posledice stresa na delovnem mestu na ravni posameznika in organizacije ter načine spopadanja s stresom.
V raziskovalnem delu smo s pomočjo teoretičnih izhodišč preverjali prisotnost stresa na delovnem mestu, njegove ključne dejavnike ter simptome, metode in tehnike obvladovanja stresa posameznika in organizacije. V namen raziskave smo izvedli anketo med zaposlenimi iz različnih organizacij, analiza rezultatov pa je pokazala, v kolikšni meri udeleženci doživljajo stres na delovnem mestu. Razlike med doživljanjem stresa in spolom ter povezanosti med doseženo stopnjo izobrazbe in doživljanjem stresa nismo potrdili zaradi neenakomerne zastopanosti anketirancev. Na podlagi rezultatov smo tudi ugotovili najpogostejše simptome, ki se pojavljajo med udeleženci, prav tako načine, ki pripomorejo k zmanjševanju stresa na ravni posameznika in organizacije. K temu smo podali še različna priporočila in ukrepe, ki so podrobneje opisani v nadaljevanju. Keywords: stres na delovnem mestu, vrste stresa, vzroki in simptomi stresa na delovnem mestu, posledice stresa na delovnem mestu, premagovanje stresa na delovnem mestu Published in DKUM: 15.11.2024; Views: 0; Downloads: 29
Full text (2,11 MB) |
6. ANALIZA FINANČNEGA STRESA V IZBRANIH VZHODNOAZIJSKIH DRŽAVAHJaka Rodošek, 2024, undergraduate thesis Abstract: V tem diplomskem delu smo preučevali finančni stres v izbranih vzhodnoazijskih državah – Kitajski, Japonski, Južni Koreji in Tajvanu – v obdobju od leta 2000 do 2023. Analiza temelji na indeksu finančnega stresa, ki združuje različne kazalnike, kot so volatilnost finančnih trgov, kreditni razmiki, likvidnostni kazalniki in obrestne mere. Namen diplomskega dela je bil preučiti, kako so te države reagirale na ključne krize, vključno s finančno krizo leta 2008, zdravstveno krizo 2020 in bančno krizo leta 2023. Rezultati kažejo, da so bile vse države v različni meri prizadete, vendar so zaradi raznolikih ukrepov uspele ohraniti določeno stopnjo finančne stabilnosti. Na podlagi analize smo oblikovali priporočila za zmanjšanje finančnega stresa in povečanje odpornosti na prihodnje finančne krize. Keywords: finančni stres, vzhodnoazijske države, indeks finančnega stresa, volatilnost finančnih trgov, obrestne mere, kreditni razmiki. Published in DKUM: 23.10.2024; Views: 0; Downloads: 14
Full text (1,66 MB) |
7. Prisotnost tesnobe in spoprijemanje z njo pri športnikih : diplomsko deloMiha Šmon, 2024, undergraduate thesis Abstract: V zaključnem delu smo raziskovali strategije in tehnike za spoprijemanje s tesnobo ter njen vpliv na športnikovo delovanje v izbrani disciplini športa. Ugotavljali smo, kako tesnoba in stres vplivata na fizično in mentalno zdravje športnikov, ki so vsakodnevno izpostavljeni visokim stresnim obremenitvam, tako v športu kot v samem življenju. Namen diplomskega dela je bil raziskati in pojasniti strategije in tehnike, ki lahko pozitivno pomagajo športnikom v boju proti tesnobi. Prav tako smo želeli, da športniki preberejo to delo ter izberejo ustrezne strategije in tehnike za obvladovanje tesnobe ter se zavedajo posledic neukrepanja ob zaznanih znakih tesnobe oziroma stresa. Za preverjanje poznavanja teh strategij med športniki smo oblikovali spletni anketni vprašalnik, s katerim smo preverili, katere strategije in tehnike za premagovanje tesnobe športniki najpogosteje uporabljajo in kakšni so njihovi učinki. Športniki so se med svojim športnim udejstvovanjem že srečali s tesnobo, čustveno stisko ali nervozo. Prišli smo tudi do potrditve, da tesnoba negativno vpliva na duševno počutje športnikov, posledično pa tudi na njihovo športno izvedbo oziroma uspešnost. Strategije za spoprijemanje s tesnobo imajo pomembno vlogo pri tem, da športnika spodbudijo k aktivnemu soočanju s težavami in izzivi, ki mu stojijo naproti. Keywords: tesnoba, stres, športniki, strategije za uravnavanje stresa Published in DKUM: 11.10.2024; Views: 0; Downloads: 28
Full text (1,15 MB) |
8. Preobremenjenost pravosodnih policistov v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloJan Glad, 2024, undergraduate thesis Abstract: Urejeno delovno okolje ima ključno vlogo pri zagotavljanju zdravja in zadovoljstva zaposlenih. Delavec, ki v svojem delovnem okolju ne doživlja pretiranih pritiskov in ima ustrezne delovne pogoje, ima boljše možnosti za ohranjanje svojega psihofizičnega zdravja ter razvoj svojih delovnih sposobnosti. S tem se dviguje produktivnost in kakovost opravljenega dela, kar koristi tako posamezniku kot tudi celotni organizaciji. Hkrati pa se delavec, ki nima urejenega delovnega okolja in pogojev, lahko sooča z različnimi negativnimi posledicami, kot so povečan stres, izgorelost ter slabši delovni rezultati. V zaključnem delu smo se osredotočili na problem delovne preobremenjenosti paznikov v Sloveniji. Glavni cilj dela je bil analizirati delovno obremenitev v zaporskem okolju in ugotoviti, kakšne posledice to povzroča paznikom. Uporabljene metode zaključnega dela obsegajo pregled tako tuje kot tudi domače literature, ki se nanaša na temo izgorelosti, stresa in preobremenjenosti z delom ter na delo v zaporskem okolju. Poleg tega smo izvedli tudi kvalitativno študijo, v kateri smo s pazniki iz ZPKZ Ljubljana izvedli polstrukturirane intervjuje. Analiza odgovorov respondentov je pokazala, da pazniki v ZPKZ Ljubljana pogosto doživljajo visoko stopnjo stresa in izgorelosti zaradi preobremenjenosti z delom in neustreznega delovnega okolja. Izpostavili so tudi nekatere specifične dejavnike, kot so kadrovski manko, tujci in več birokracije, ki so se v zadnjih letih pojavili kot dodatni vir stresa in obremenitve. Vse to je ustvarilo delovno okolje, v katerem so zaporski delavci nezadovoljni in preobremenjeni. Keywords: pravosodni policisti, pazniki, zaporsko okolje, preobremenjenost, stres, izgorelost, diplomske naloge Published in DKUM: 25.09.2024; Views: 0; Downloads: 55
Full text (1,05 MB) |
9. Sistemsko likvidnostno tveganje v evrskem območjuAnže Viher, 2024, undergraduate thesis Abstract: Finančna kriza v letih 2007 in 2008 je povzročila najhujšo finančno krizo po veliki depresiji, kar je imelo ogromne posledice za globalno gospodarstvo, vključno z obsežnimi bančnimi propadi, padci finančnih trgov in dolgotrajno gospodarsko recesijo. Ta kriza je poudarila potrebo po poglobljenem proučevanju in natančnem spremljanju sistemskega likvidnostnega tveganja, saj se je izkazalo za enega od ključnih dejavnikov, ki lahko povzročijo širšo finančno nestabilnost. Kljub pomembnosti tega tveganja analiza obstoječe literature razkriva, da sistemsko likvidnostno tveganje ter njegove posledice še vedno niso dovolj raziskane in razumljene. Diplomsko delo se osredotoča na podrobno proučevanje tega tveganja v kontekstu evrskega območja, pri čemer so analizirani ključni dejavniki, ki vplivajo na likvidnostno tveganje, in predlagane rešitve za njegovo obvladovanje. Predstavljeni so tudi ključni izsledki in sklepi, ki lahko služijo kot osnova za oblikovanje ustreznih ekonomskih politik in regulativnih ukrepov, namenjenih zmanjševanju tveganj in preprečevanju podobnih kriz v prihodnosti. Keywords: evrsko območje, likvidnost, likvidnostno tveganje, makroekonomska stabilnost, obvladovanje tveganj, sistemski finančni stres, sistemsko likvidnostno tveganje. Published in DKUM: 09.09.2024; Views: 58; Downloads: 29
Full text (2,64 MB) |
10. Vpliv delovnega okolja na ravnanje izvajalcev revidiranjaHristina Chagorska, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu analiziramo vpliv delovnega okolja na ravnanje izvajalcev revidiranja. Namen je ugotoviti, kateri dejavniki vplivajo na delovno okolje in s tem na ravnanje izvajalcev revidiranja. Na podlagi pregleda ugotovitev iz preteklih raziskav različnih avtorjev proučimo, kako različni dejavniki vplivajo na zadovoljstvo izvajalcev revidiranja pri delu. Na začetku diplomskega dela opredimo pojem delovno okolje, kaj predstavlja delovno okolje za izvajalce revidiranja. Na podlagi različnih študij predstavimo, kako poteka delo v revizijski skupini in kakšna je sestava revizijske skupine. Nato predstavimo, kako stres vpliva na revizijsko skupino, kakšna je komunikacija med člani revizijske skupine in kako delo v revizijski skupini vpliva na zadovoljstvo izvajalcev revidiranja pri delu. Dodatno predstavimo delovno okolje v večjih revizijskih podjetjih. Osredotočili smo se na raziskave, ki obravnavajo dejavnike, ki vplivajo na to, da zaposleni iščejo kariero v velikih revizijskih podjetjih. Opredelimo tudi pomen kulture v revizijskem podjetju, kako kultura vpliva na kakovost revidiranja in organizacijsko zavezanost revizorjev revizijskemu podjetju. Rezultati preteklih raziskav nam kažejo, kakšna je atraktivnost poklica revizorja za nove zaposlene, kako jo ohraniti in izboljšati, ter katere dejavnike vplivajo na revizorjevo odločitev, da ostane ali zapusti poklic revizorja. V osrednjem delu diplomskega dela predstavimo ugotovitve avtorjev glede pozitivnih (ugodnih) in negativnih (neugodnih) dejavnikov delovnega okolja, ki vplivajo na ravnanje izvajalcev revidiranja. Ugotovimo, da lahko stres zaradi obremenitev dela in pomanjkanja časa zmanjša kakovost revidiranja. Delovna obremenitev zmanjša zadovoljstvo pri delu. Na podlagi pregleda raziskav ugotovimo, da lahko poistovetenje z revidiranim podjetjem in odsotnost menjavanja revizorjev zmanjšata kakovost revidiranja zaradi povečanja konfliktov med revizorjem in revidiranim podjetjem. Na podlagi pregleda raziskav ugotovimo, da dejavniki možnosti fleksibilnega dela, možnosti napredovanja izvajalcev revidiranja in učenja izvajalcev revidiranja, izboljšajo zadovoljstvo pri delu in s tem izboljšajo kakovost revidiranja. V sklepnem delu diplomskega dela na podlagi proučitve in ugotovitev iz preteklih raziskav podamo predloge za možne odprave neugodnih in izboljšave ugodnih dejavnikov delovnega okolja v revizijskih podjetjih. Keywords: revizijsko podjetje, revizor, izvajalec revidiranja, delovno okolje, kakovost revidiranja, stres, zadovoljstvo pri delu. Published in DKUM: 06.09.2024; Views: 92; Downloads: 12
Full text (940,36 KB) |