| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 11
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
UČINKI NEKATERIH NARAVNIH PROIZVODOV NA POTENCIALNO PATOGENE BAKTERIJE, KI SE NAJPOGOSTEJE ZADRŽUJEJO NA BOLNIŠNIČNIH TEKSTILIJAH
Nina Gosak, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Bolnišnične okužbe so zaplet hospitalizacije in danes predstavljajo v zdravstvu velik problem. Pogostost le-teh je eden izmed kazalcev kakovosti dela v bolnišnici. Povzročitelji bolnišničnih okužb so mikroorganizmi, najpogosteje na antibiotike odporne bakterije. Včasih gre samo za kolonizacijo potencialno patogenih bakterij, ki lahko kasneje preide v okužbo in sekundarno bolezen. V nalogi smo se osredotočili na bakterije, prisotne v bolnišnicah oziroma na bolnišničnih tekstilijah. Z antibiogrami smo ugotavljali, kako na bakterije delujejo različni naravni proizvodi. Noben proizvod bakterij popolnoma ne uniči, saj smo ugotovili, da so nekatere testirane bakterije odporne oziroma slabo občutljive na določene naravne proizvode.
Keywords: bolnišnične okužbe, bakterije, Staphlyococcus aureus, Staphylococcus epidermidis, Escherichia coli, Streptococcus pyogenes, Streptococcus pneumoniae, Corynebacterium diphtheriae, Proteus mirabilis, naravni proizvodi, propolis, matični mleček, izvleček iz grenivkinih pečk, islandski lišaj, domači vinski kis in jabolčni kis, preprečevanje, bakterijska rezistenca.
Published: 29.09.2009; Views: 3128; Downloads: 413
.pdf Full text (784,61 KB)

2.
Properties of Mint as a Food Preservative
Rok Penko, 2011, undergraduate thesis

Abstract: This study was designed to evaluate antimicrobial and antioxidant activities of the mint extracts from Mentha piperita L. and Mentha aquatica L. In vitro antibacterial activity against two foodborne bacteria (Listeria monocytogenes, Staphylococcus aureus) was evaluated by the well diffusion method. The activity was assessed by the diameter of the inhibition zone. Four of the five extracts from Mentha piperita were active against S. aureus, but none of the extracts was active against L. monocytogenes. Extracts obtained from Mentha aquatica showed no activity against both foodborne bacteria. The horseradish peroxidase/guaiacol assay was used to investigate in vitro antioxidant activity of two mint extracts (Mentha piperita and Mentha aquatica). The ascorbic acid was tested as a reference compound with known antioxidant activity to validate our approach. Extracts from Mentha aquatica showed strong antioxidant activity, but on the other hand, extracts from Mentha piperita showed no antioxidant activity.
Keywords: preservatives, Listeria monocytogenes, Staphylococcus aureus, antimicrobial activity, antioxidant activity, mint extracts
Published: 21.04.2011; Views: 1932; Downloads: 86
.pdf Full text (1,10 MB)

3.
OBRAVNAVA BOLNIKA OKUŽENEGA Z METICILIN REZISTENTNIM STAPHYLOCOCCUS AUREUS (MRSA)
Janja Anžel, 2012, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Teoretična izhodišča: Staphilococcus aureus je eden najpomembnejših povzročiteljev okužb pridobljenih zunaj bolnišnice kot tudi bolnišničnih okužb. Resen problem pri zdravljenju teh okužb predstavlja odpornost povzročitelja S. aureus proti meticilinu (MRSA). MRSA se širi predvsem z direktnim kontaktom preko rok koloniziranih ali okuženih bolnikov in rok osebja. Prenos in širjenje MRSA lahko preprečimo z ustreznimi ukrepi. Mednje sodijo osamitev bolnikov, koloniziranih z MRSA, upoštevanje higienskih predpisov (razkuževanje rok, uporaba zaščitnih sredstev), čiščenje in razkuževanje neposredne bolnikove okolice, predmetov in opreme, izobraževanje zaposlenih ter pravilna uporaba antibiotikov. Metodologija raziskovanja: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Za zbiranje podatkov smo uporabili anonimni vprašalnik, ki je vseboval 32 vprašanj. Raziskavo smo izvedli med zaposlenimi v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec na Oddelku za interno medicino in Oddelku za abdominalno in splošno kirurgijo. Anketiranih je bilo 100 izvajalcev zdravstvene nege. Rezultati: Ugotovili smo, da velika večina anketiranih pozna ukrepe za preprečevanje MRSA in jih tudi dosledno upošteva, prav tako skoraj vsi uporabljajo ustrezna zaščitna sredstva. Polovica anketiranih izvaja dekolonizacijo manj strokovno in kvalitetno zaradi pomanjkanja časa, velika večina pa se čuti bolj obremenjene pri delu z okuženim bolnikom. Sklep: Skrbno izvajanje programa preprečevanja širjenja MRSA v bolnišnicah je nujno potrebno, saj so kolonizirani bolniki glavni bolnišnični rezervoar MRSA. Prenos MRSA poteka preko rok zdravstvenega osebja, kar lahko preprečimo z doslednim razkuževanjem rok pred in po stiku z vsakim bolnikom.
Keywords: Ključne besede: bolnik, meticilin rezistentni Staphylococcus aureus, izolacija, medicinska sestra, dekolonizacija.
Published: 09.05.2012; Views: 2340; Downloads: 513
.pdf Full text (8,68 MB)

4.
Uporaba nove metode za ugotavljanje prisotnosti Staphylococcus aureus na bolnišničnih tekstilijah
Matej Fesel, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Bolnišnične okužbe so pomemben javno zdravstveni problem, ki zahtevajo veliko finančnih sredstev in različnih kadrov. Bolnišnične okužbe povzročajo različni mikroorganizmi; bakterije, virusi, glive, praživali, paraziti, itd. V preteklosti se je zelo razmahnila uporaba antibiotikov, kar je pomembno prispevalo k razvoju bolnišničnih okužb. Manj pa se je posvečalo preventivi. Danes ugotavljamo, da je preventiva cenejša, zato je vedno bolj v ospredju. Detekcija mikroorganizmov na tekstilijah je pomembna pri preventivi okužb. Tekstilije so namreč skozi celoten čas bolnišnične obravnave v stiku s pacienti, kar pomeni, da so lahko vir okužbe. Še posebej pa so ogroženi pacienti z oslabljenim imunskim sistemom, starostniki in otroci. Ena izmed nevarnejših bakterij, ki je razvila odpornost na številne antibiotike, je Staphylococcus aureus, navzoča na človeški koži in sluznici. V empiričnem delu smo primerjali dve različni metodi za detekcijo mikroorganizmov na tekstilijah in želeli ugotoviti, katera izmed metod je najbolj primerna za uporabo. Ugotovili smo, da je uporaba aparature Morapex primernejša od metode jemanja odtisov s pomočjo RODAC ploščic.
Keywords: bolnišnične okužbe, MRSA, Staphylococcus aureus, tekstilije, aparatura Morapex
Published: 07.02.2014; Views: 1637; Downloads: 277
.pdf Full text (1,48 MB)

5.
DOLOČEVANJE MEJE DETEKCIJE IZBRANIH MIKROORGANIZMOV NA RAZLIČNIH POVRŠINAH V BOLNIŠNIČNEM OKOLJU Z METODO PCR
Patricija Murko, 2015, master's thesis

Abstract: Izhodišča: V magistrski nalogi smo določevali mejo detekcije izbranim mikroorganizmom na različnih površinah v bolnišničnem okolju. Prenos s človeka na človeka je najbolj pogost, saj je v bolnišničnem okolju veliko pacientov, prav tako pa tudi zdravstvenega osebja. Različne površine v bolnišničnem okolju lahko tudi pripomorejo k razširitvi mikroorganizmov. Dokazano je, da so mikroorganizmi sposobni preživeti na površinah tudi do nekaj tednov. Metodologija: V raziskavi smo vzorčili predhodno kontaminirane kovinske, steklene in plastične površine in jemali brise le-teh po 24-urnem sušenju. Izbrani mikroorganizmi so bili: E. faecium, S. aureus, B. subtilis, E. coli, K. pneumoniae, P. aeruginosa in C. albicans. Iz brisov smo eluirali mikroorganizme s fiziološko raztopino. Iz eluata smo najprej določili koncentracijo mikroorganizmov s klasično mikrobiološko metodo z nanosom na selektivne medije. Z metodo PCR smo nato določili še prisotnost DNK izbranih mikroorganizmov. Za statistično analizo smo uporabili programsko orodje IBM SPSS 20. Z neparametričnima testoma smo ugotavljali statistično pomembne razlike. Rezultati: Z molekularno metodo smo rezultat dobili v nekaj urah, s klasično inkubacijsko metodo je trajalo 2–3 dni. Ko smo primerjali preživetje izbranih mikroorganizmov pri različnih koncentracijah na kovinski in stekleni površini, nismo opazili statistično značilnih razlik, saj je bil p ≥ 0,05. Ko pa smo zajeli še plastično površino, so se razlike pokazale pri po Gramu pozitivnima bakterijama E. faecium in S. aureus ter po Gramu negativnima bakterijama E. coli in P. aeruginosa, saj je bil p ≤ 0,05. Sklep: Klasična gojitvena metoda je dolgotrajna, medtem ko se metoda PCR lahko uporablja za hitro oceno čistoče površin, saj smo v nekaj urah prišli do rezultatov.
Keywords: bolnišnične okužbe, detekcija, površine, PCR, Enterococcus faecium, Staphylococcus aureus, Bacillus subtilis, Escherichia coli, Klebsiella pneumoniae, Pseudomonas aeruginosa, Candida albicans.
Published: 15.06.2015; Views: 1172; Downloads: 114
.pdf Full text (2,41 MB)

6.
PRIMERJAVA KLASIČNE GOJITVENE METODE NA SELEKTIVNIH AGARNIH GOJIŠČIH IN MOLEKULARNE METODE VERIŽNE REAKCIJE S POLIMERAZO ZA ANALIZO UMETNO KONTAMINIRANIH TEKSTILIJ
Dunja Pahor, 2015, master's thesis

Abstract: Izhodišča: Kljub napredku na področju javnega zdravja in bolnišnične oskrbe, so bolnišnične okužbe pri hospitaliziranih bolnikih zelo pogost pojav. Izvor bolnišničnih okužb so lahko obiskovalci, zdravstveno osebje, bolniki, bolnikova okolica s kontaminiranimi predmeti in površinami. Eden izmed vektorjev prenosa mikroorganizmov in s tem bolnišničnih okužb so lahko tudi kontaminirane tekstilije, ki jih uporabljajo hospitalizirani bolniki (brisače, odeje, rjuhe, osebna oblačila). S postopki detekcije in identifikacije mikroorganizmov na tekstilijah lahko ocenimo stopnjo kakovosti higiene bolnišničnih tekstilij. To je zadosten razlog za iskanje optimalnih rešitev detekcije in identifikacije mikroorganizmov, ki morajo biti hitre, dostopne in cenovno ugodne. Metodologija: V raziskavi smo tekstilne krpice iz 100 % bombaža umetno kontaminirali z Gram-pozitivnima bakterijama E. faecium in S. aureus ter Gram-negativno bakterijo E. coli. Tekstilne krpice, kontaminirane z mikroorganizmi smo hranili 21 dni pri 5 ˚C, 25 ˚C in 50 ˚C. Vzorčili smo z aparatom Morapex A z nedestruktivno metodo eluiranja. V raziskavi smo ugotavljali, kako izpostavljenost bakterij daljšemu sušenju vpliva na preživetje le-teh in kako začetna koncentracija izbranih bakterij vpliva na delež preživelih bakterij glede na čas. Primerjali smo učinkovitost klasičnih gojitvenih metod na selektivnih agarnih gojiščih in učinkovitost molekularnih metod verižne reakcije s polimerazo pri identifikaciji izbranih vzorcev. Rezultati: Raziskava je pokazala, da je molekularna metoda na osnovi verižne reakcije s polimerazo občutljivejša metoda identifikacije DNA. Ugotovili smo, da izpostavljenost bakterij na umetno kontaminiranih tekstilijah daljšemu sušenju vpliva na preživetje bakterij ter da se število preživelih bakterij s časom zmanjšuje. Različne koncentracije izbranih bakterij na umetno kontaminiranih tekstilijah vplivajo na delež preživelih bakterij v času. Sklep: V raziskavi smo pokazali preživetje mikroorganizmov na tekstilijah pri različnih pogojih (čas, temperatura in koncentracija) pri čemer se je PCR metoda pokazala kot bolj občutljiva metoda identifikacije.
Keywords: Bolnišnične okužbe, detekcija, tekstilije, PCR, Enterococcus faecium, Staphylococcus aureus, Escherichia coli.
Published: 12.06.2015; Views: 956; Downloads: 90
.pdf Full text (1,21 MB)

7.
8.
Efficiency of four sampling methods used to detect two common nosocomial pathogens on textiles
Urška Rozman, Sonja Šostar-Turk, Sabina Fijan, 2012, original scientific article

Abstract: Detecting microorganisms on textiles is useful for many purposes, for example to determine the bioburden before laundering, assess the reduction in bacterial counts in connection with various laundry processes, or trace transfer routes in infection control investigations. Therefore a validated, reproducible and rational method is needed. For sampling microorganisms on textile surfaces the most commonly used method is the contact plate method using RODAC plates, first described by Hall and Hartnett followed by the swab sampling technique. Both methods can only capture microorganisms on the surface of the textiles while microorganisms that have penetrated into the deeper structure of the material will not be detected. In our research the contact plate method and the swabbing technique were compared with two wash-off methods. For the first wash-off method the destructive elution methodwas used, where microorganisms were eluted from the fabrics by shaking the fabrics for a certain time in an elution medium. For the fourth sampling method a nondestructive method that included a compact test device called MorapexŽ was used, which is based on forced desorption by pressing the microorganisms through the fabric without destroying the fabric. In our research, two types of microorganisms were included (Klebsiella pneumoniae andStaphylococcus aureus) that cause common nosocomial infections. The aim of this study was to compare the efficiency of the four sampling methods for detecting microorganisms on textiles and to determine the lowest concentration, which can still be detected. The percentage of microorganisms that were detected by both elution methods was substantially higher than by sampling of fabrics with the contact plate method or swabbing. It can be concluded that a nondestructive method using a modified MorapexŽ device can beapplied for quick determination of the hygienic condition of textiles.
Keywords: textile hygiene, Staphylococcus aureus, Klebsiella pneumoniae, swabbing, RODAC plates, elution method, Morapex
Published: 10.07.2015; Views: 667; Downloads: 63
URL Link to full text

9.
Real-time polymerase chain reaction for quantitative assessment of common pathogens associated with healthcare-acquired infections on hospital textiles
Urška Rozman, Sabina Fijan, Sonja Šostar-Turk, Vid Mlakar, 2013, original scientific article

Abstract: A hospital environment may act as a significant reservoir for potential pathogens that can be transmitted with hospital textiles, which could represent a source of healthcare-acquired infections. Quantitative assessment of nosocomial pathogens with real time polymerase chain reaction (qPCR) on textiles can serve to verify the achievement of standards for textile hygiene of hospital laundry that assess the risk for acquiring hospital infection frominappropriately disinfected textiles. The aim of the study was to establish qPCR for quantitative assessment of selected common nosocomial pathogens (Clostridium difficile, Staphylococcus aureus, Klebsiella pneumoniaeand Pseudomonas aeruginosa) on hospital textiles and to compare the efficiency of the molecular method to the standard procedures for evaluating the bio burden of textiles in hospitals. This study demonstrated that presenceof nosocomial pathogens on hospital textiles can be confirmed with qPCR even where conventional techniques do not give any results. qPCR offers apossibility to confirm the presence of microorganisms in dead or viable but non-culturable states that cannot be detected by conventional sampling techniques but may still pose a hazard to public health.
Keywords: healthcare-acquired infections, hospital textiles, Clostridium difficile, Staphylococcus aureus, Klebsiella pneumoniae, Pseudomonas aeruginosa
Published: 10.07.2015; Views: 691; Downloads: 74
URL Link to full text

10.
Comparison of methods for detection of four common nosocomial pathogens on hospital textiles
Sabina Fijan, Sonja Šostar-Turk, Urška Rozman, 2014, original scientific article

Abstract: Introduction: Although the most common vehicle for transmission of health-care acquired infections is the personto- person transmission route, the role of environment should not be ignored and hospital linen may contribute to the spreading of nosocomial infections. The contact plate method and swabbing are common methods for sampling microorganisms on textiles; however, results are available after two days as they are based on incubation followed by phenotypeidentification. An important alternative is using quick wash-off methods followed by PCR detection, which shortens the identification process from two days to a few hours. Methods: The following test microorganisms at different concentrations were inoculated onto textile swatches and dried overnight: Staphylococcus aureus, Klebsiella pneumoniae, Pseudomonas aeruginosa and Clostridium difficile. RODAC plate sampling as well as a non-destructive wash-off method for capturing microorganisms from the textilesusing a Morapex device were used. The elution suspension from the Morapex device was used for two methods. In the first method, classical incubation on selective media followed by phenotypic identification was used and in the second method DNA was extracted from the elution suspension followed by amplification and agarose gel electrophoresis to visualize amplified products. Conclusions: All chosen bacteria were found using all methods. However, the most sensitive proved to be detection using PCR amplification as we detected the sample with initial concentration of 102 cfu/mL inoculated onto the textile surface before drying. The final detectablerecovered bacterial concentration on textiles was up to 10 cfu/mL.
Keywords: health care associated infections, hospital textiles, Staphylococcus aureus, Klebsiella pneumoniae, Pseudomonas aeruginosa, Clostridium difficile, Morapex
Published: 05.04.2017; Views: 682; Downloads: 205
.pdf Full text (811,70 KB)
This document has many files! More...

Search done in 0.14 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica