| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 61
First pagePrevious page1234567Next pageLast page
1.
Vpliv oglejskega patriarha Bertolda V. Andeškega na umetnost visokega srednjega veka na prostoru današnje Slovenije
Petra Zemljič, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga se posveča bamberškemu stolnemu proštu, nadškofu v ogrski Kalocsi in oglejskemu patriarhu (1218–1251) Bertoldu V. Andeškemu, ki je bil eden najvplivnejših v zgodovini oglejskega patriarhata. Na slovenskih tleh se je kot cerkveni poglavar in zemljiški gospod najbolj zanimal za rodbinska posestva na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem. Na podlagi predstavitve sorodstvenih povezav v rodbini Andeških in analize ohranjenih arhivskih listin je prikazana njihova pomoč pri datiranju, določevanju vplivov in vlogi Bertolda V. Andeškega pri obravnavanih umetnostnih spomenikih. Osrednja tema so z njim tesno povezani samostani (benediktinski v Gornjem Gradu, dominikanski na Ptuju, v Studenicah in Velesovem, cistercijanski v Stični, kartuzijanski v Žičah in Jurkloštru ter samostan klaris v Mekinjah) in cerkve (sv. Pankracija v Gradu nad Starim trgom pri Slovenj Gradcu, sv. Elizabete Ogrske v Slovenj Gradcu in Ljubnem ob Savinji, Marijinega brezmadežnega spočetja na Šutni pri Kamniku, sv. Jakoba v Kostanjevici na Krki ter nekdanja cerkev nemškega viteškega reda v Ljubljani). Po kanonizaciji svoje nečakinje, sv. Elizabete Ogrske, leta 1235, si je močno prizadeval za pospešitev njenega kulta tudi na slovenskih tleh. O tem pričata cerkev sv. Elizabete v Ljubnem ob Savinji in župnijska cerkev v Slovenj Gradcu, obe posvečeni tej svetnici.
Keywords: Bertold V. Andeški, grofje Andechs–Meranijski, sv. Elizabeta Ogrska (Turingijska), visoki srednji vek, umetnostni spomeniki.
Published: 02.12.2021; Views: 102; Downloads: 8
.pdf Full text (3,28 MB)

2.
Preverjanje in ocenjevanje znanja tujega jezika v srednji šoli: analiza pisnih preizkusov za angleščino in nemščino
Barbara Benedik, 2021, master's thesis

Abstract: Vsak učitelj začetnik se pri sestavljanju pisnega preizkusa za preverjanje oz. ocenjevanje znanja tujega jezika v praksi srečuje s številnimi vprašanji: od vprašanj, ki se nanašajo na oblikovno, kvantitativno, vsebinsko in kvalitativno zasnovo ter merske karakteristike. V magistrski nalogi smo na ta vprašanja iskali odgovore in z analizo pisnih preizkusov ugotavljali, kako v srednji šoli poteka pisno preverjanje oz. ocenjevanje znanja tujega jezika angleščine in nemščine na ravni od A1 do B1 oz. B2. Za osvetlitev procesa učenja tujega jezika v kontekstu institucionalnega preverjanja oz. ocenjevanja znanja smo se v teoretičnem delu posvetili terminološkemu aparatu s tega področja, predstavili tako različne namene, funkcije, vplive, vrste in oblike preverjanja oz. ocenjevanja znanja kot tudi najpomembnejše merske karakteristike ter se nadalje osredotočili na pisne preizkuse, načine preverjanja posameznih jezikovnih spretnosti oz. zmožnosti in najpogostejše tipe nalog, namenjene preverjanju oz. ocenjevanju znanja rabe jezika, ter opisali njihove prednosti in slabosti. Namen magistrske naloge je ugotoviti, kako v praksi poteka preverjanje oz. ocenjevanje znanja tujega jezika v srednji šoli, zato smo v empiričnem delu s kvantitativno, deskriptivno in primerjalno analizo s štirih različnih tematskih vidikov obravnavali naključno zbrane pisne preizkuse za preverjanje znanja angleškega in nemškega jezika. Rezultati analize so pokazali, da so pisni preizkusi za preverjanje oz. ocenjevanje angleščine v osnovi primerljivi s pisnimi preizkusi za preverjanje oz. ocenjevanje znanja nemščine. Magistrska naloga je omogočila boljši vpogled v potek pisnega preverjanja oz. ocenjevanja znanja tujega jezika na sekundarni stopnji izobraževanja. Na podlagi analitičnih dognanj podaja splošne ugotovitve in zanje skladno s teorijo dodaja tudi priporočila stroke, kar lahko učiteljem tujega jezika v srednji šoli služi kot izhodišče oz. za (samo)refleksijo priprave pisnega preizkusa znanja tujega jezika.
Keywords: pisno preverjanje in ocenjevanje znanja tujega jezika v srednji šoli, sestavljanje pisnega preizkusa, zasnova pisnega preizkusa za angleščino in nemščino, primerjava angleških in nemških pisnih preizkusov, kvantitativna deskriptivna in primerjalna analiza.
Published: 22.10.2021; Views: 168; Downloads: 18
.pdf Full text (1,68 MB)

3.
Ikonografske posebnosti poslikave v podružnični cerkvi na Sv. Primožu nad Kamnikom - analiza likovnih vzorov
Nike Duh, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu so predstavljeni v literaturi navedeni kot tudi na novo odkriti likovni vzori za srednjeveško poslikavo cerkve sv. Primoža in Felicijana na Sv. Primožu nad Kamnikom. Predloženo delo je prva samostojna obravnava likovnih vzorov za ikonografske posebnosti svetoprimoške poslikave. Obravnavani so izbrani prizori, katerim se pisci v literaturi do sedaj še niso natančneje posvečali. Poudarek je na prizorih iz Marijinega cikla, ki vsebujejo ikonografske posebnosti, kot so pismo s tremi pečati in zavrnjeni snubec, ki v besu grize palico, na izbranih figurah kraljevega spremstva in žanrskih upodobitvah v prizoru Pohoda in poklona sv. Treh kraljev, na podobah nadlog na Kužni sliki in določenih samostojnih prizorih. Vsi zbrani primeri možnih zgledov so bili s stališča sloga, tipologije in ikonografije primerjani s svetoprimoškimi prizori in ob koncu naloge analizirani v navezavi na geografsko območje njihovega nastanka. Izkazalo se je, da so grafične predloge skoncentrirane na območje južne in osrednje Nemčije. V zvezi s slikarskimi vzori, ki so zastopani predvsem z oltarnimi tablami, pa je bilo ugotovljeno, da je njihov izvor predvsem južna Nemčija, prihajajo pa tudi s Tirolske, predvsem z Južne, posamezni primeri pa tudi s Koroške, iz Kölna, Salzburga, z Nizozemske ter iz osrednje in severne Italije.
Keywords: pozni srednji vek, umetnost, ikonografske posebnosti, stenske poslikave, grafični listi, tabelno slikarstvo, Albrecht Dürer, Sv. Primož nad Kamnikom
Published: 29.09.2021; Views: 123; Downloads: 22
.pdf Full text (15,95 MB)

4.
Družina v srednjem veku: Primer dinastije Otonov
Nika Grdadolnik Lorbek, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Družina v srednjem veku: Primer dinastije Otonov obsega teoretična izhodišča moralnih in družbenih norm, ki so veljale v visokoplemiških krogih srednjega veka. V nadaljevanju je predstavljeno življenje Otonov, saške rodbine, ki je v 10. in 11. stoletju krojila politično dogajanje v osrednjem delu današnje Evrope. Namen magistrskega dela je bil raziskati življenje in medsebojne odnose prve nemške cesarske rodbine ter opozoriti na odstopanja od tedaj pričakovanega načina življenja posameznikov omenjene rodbine. Osrednji del naloge predstavlja teoretična izhodišča, ki pomagajo razumeti položaj posameznika v visokoplemiški družbi srednjega veka, nadalje pa je podrobneje predstavljena rodbina Otonov, kjer sta izstopajoči dve ženski predstavnici. Adelaida Borgundska in Teofana, tašča in snaha, sta se v zgodovino zapisali kot izredno odločni predstavnici Otonske dinastije. Obe sta rodbini zagotovili moške naslednike, obe sta zgodaj ovdoveli, obe nastopili kot regentki Otonu III. Skozi predstavitev življenja Otonske dinastije med letoma 919 in 1024 so tako predstavljene vzporednice in odmiki od tedaj značilnega življenja visokoplemiške družine, s pomočjo razpoložljive literature in virov pa so začrtani odnosi med posameznimi družinskimi člani.
Keywords: srednji vek, visoko plemstvo, družina, cesarji, Otoni
Published: 22.07.2021; Views: 257; Downloads: 50
.pdf Full text (2,33 MB)

5.
Brandenburg; vzpostavitev, decentralizacija in prihod rodbine hohenzollern
Uroš Turnšek, 2020, master's thesis

Abstract: V času, ko se je evropsko plemstvo z nemških, italijanskih in francoskih dežel goreče spopadalo v imenu vere in cerkve proti nevernikom na bližnjem vzhodu, je na severu Svetega rimskega cesarstva 1147 potekal v zgodovinopisju manj omenjan križarski pohod proti vendskim Slovanom, živečim onkraj Elbe. Tod je moč cesarjev nekoč že segla, a velik upor proti pokristjanjevanju in visokim tributom je latinski svet potisnil nazaj na levi breg reke. Tokrat je osvojitev, četudi le delno uspešna, zdržala. Saška rodbina Askanijcev iz Altmarka je segla dlje proti vzhodu, sčasoma vse do Odre, in vzpostavila mejno grofijo Brandenburg. Ta je skozi stoletja rastla v obsegu v nenavadno veliko državo znotraj cesarstva, ki se je uspešno ubranila fragmentacije. Pomembnost te marke je rastla z njenim teritorijem, njen vzpon pa je spremljal skoraj nenehen boj na vse strani proti zavistnim in ozemlja željnim sosedom. Pomorjanska je, kot tarča večstoletnega brandenburškega poželenja, zaslužna posebne omembe. Z izumrtjem Askanijcev in prihodom Wittelsbachov in Luksemburžanov je Brandenburg v začetku 14. stoletja doživel decentralizacijo in fragmentacijo. Stanovi so spričo šibke osrednje oblasti svoje interese in privilegije varovali sami. Plemiči so bíli neprestane fajde, mesta so se povezala v močna zavezništva in se borila proti vsem, ki so ogrožali njihove privilegije. S prihodom Luksemburžanov so davčne obremenitve postale skoraj neznosno visoke, tako primarni cilj te rodbine ni bil modro vladanje, ampak pridobivanje prihodkov. Dve pozitivni posledici prihoda tujih cesarskih rodbin sta bili vzpostavitev moderne administracije in pridobitev titule volilnih knezov, ki je bila vezna na mejno grofijo. Šele s prihodom Hohenzollerjev se je trend obrnil. Friderik I. znova vzpostavi centralno oblast in si, vsaj delno, pokori stanove. Njegova rodbina je začrtala za marko nov kurz, ki jo je sčasoma pripeljal do moči in evropske razpoznavnosti.
Keywords: srednji vek, Askanijci, Wittelsbachi, Luksemburžani, Brandenburg, Hohenzollern
Published: 13.11.2020; Views: 280; Downloads: 35
.pdf Full text (2,21 MB)

6.
Srednjeveška figuralna stavbna plastika s profanimi motivi na Slovenskem
Anja Mohorko, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava srednjeveško figuralno stavbno plastiko s profanimi motivi na Slovenskem. Za boljše razumevanje teme so na začetku predstavljene funkcija stavbne plastike in kamnoseške delavnice. Sledi obsežnejši sklop analize izbranih motivov. Ti so analizirani glede na njihovo pojavnost v času, geografskem prostoru in glede na njihovo ikonografijo. Obravnavana stavbna plastika spada časovno v obdobje med okoli 1200 in okoli 1500, geografsko pa je omejena na današnji slovenski prostor. Za boljšo preglednost so motivi obravnavani najprej po stoletjih, nato po pokrajinah (Štajerska s Prekmurjem, Gorenjska, Primorska in osrednja Slovenija z Notranjsko in Dolenjsko). Primeri zajemajo tako eno- kot večfiguralno stavbno plastiko, razdeljeni pa so glede na skupne ikonografske motive. V besedilu obravnavamo tako človeške kot živalske figure, zajeta pa je tudi njihova interpretacija. V zadnjem delu magistrskega dela so izbranim motivom poiskane skupne karakteristike in njihova izhodišča ter primerjave v srednjeevropski umetnosti. Magistrsko delo predstavlja vpogled v izbrano srednjeveško figuralno stavbno plastiko s profanimi motivi na Slovenskem in s tem omogoča boljši pregled ter boljše razumevanje posameznih ikonografskih motivov v sakralnih stavbah in njihovega sporočila.
Keywords: srednji vek, kiparstvo, stavbna plastika, profani motivi, figuralika, ikonografija
Published: 07.10.2020; Views: 322; Downloads: 80
.pdf Full text (7,04 MB)

7.
Mariborsko plemstvo v 15. stoletju
Barbara Čučko, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava mariborsko plemstvo v 15. stoletju. V uvodu so najprej prestavljena srednjeveška mesta na Slovenskem in plemstvo na Slovenskem. Nadalje je obravnavano mesto Maribor od časa njegovega nastanka in razvoja. Podrobneje je opisano mariborsko plemstvo skozi stoletja. Izpostavljene so ključne tematike, ki kažejo razlike med plemstvom in meščani ter podobnosti in razlike med visokim in nižjim oz. mestnim in plemstvom na deželi. Eden izmed ključnih ciljev je raziskati funkcije posameznega plemstva v mestu Maribor ter kako so te posredno in neposredno vplivale na njegov razvoj. Prav tako je cilj predstaviti odnos med knezom in njegovim plemstvom v 15. stoletju. V sklepu je predstavljeno, v čem se je mariborsko plemstvo v 15. stoletju razlikovalo od plemstva v 14. stoletju. Od 13. stoletja naprej so se v mestu Maribor pojavljali stalno naseljeni člani podeželskega plemstva ali nižjeplemiških rodbin iz gradov. Zasledimo lahko tudi posameznike, ki so se ločevali od meščanske skupnosti ter se niso vključevali v meščansko družabno življenje. Plemiči, ki so dobili mestne pravice ob preselitvi v mesto, so se vključili v mestno trgovino predvsem z vinom ter prevzemali meščanske družbene navade, hkrati so začeli posegati po uglednih službah in zasedati vodilne položaje mesta. Mesta so imela za višje plemstvo velik pomen, saj so se lahko z njimi ekonomsko okoristili. 15. stoletje je bilo stoletje sprememb, kriz, vojn, turških vpadov in čas, ko so se izoblikovali deželni stanovi. Večina plemiških družin se je sredi 15. stoletja imenovala po svojih fevdalnih sedežih, gradovih ali kraju, kjer so se trajneje naselili. Ponemčili so imena slovenskih toponimov in le peščica jih je obdržala slovensko obliko z nemško končnico (npr. Črnomaljski, Grimšici, Kozjaki, Strmolski, Podvinski itd.).
Keywords: Maribor, plemstvo, mesto, srednji vek, trgovina, Landeshauptmann, verweser/verbeser, knez, stanovi, privilegij
Published: 23.07.2020; Views: 314; Downloads: 56
.pdf Full text (768,28 KB)

8.
Kripta pod župnijsko cerkvijo sv. Jurija v Hočah v srednjem veku
Tamara Sprinčnik, 2020, master's thesis

Abstract: Pričujoče magistrsko delo temelji na analizi stavbnega razvoja srednjeveške kripte pod cerkvijo sv. Jurija v Spodnjih Hočah. V zgodovinskem uvodu je predstavljena cerkvenoupravna organizacija območja, ležečega južno od reke Drave, ki je ob razmejitvi leta 811 prešlo pod oblast oglejskega patriarhata. Razmejitev je ugodno vplivala na razvoj cerkvene organizacije, v okviru katere se je v obdobju med 11. in 12. stoletjem razvila ena izmed največjih in najstarejših župnij. Prva listinska omemba župnije v Hočah sega v leto 1146, vendar lahko njen dejanski nastanek prednjači za nekaj desetletij. Arhitekturna zasnova dveh prostorov kripte, postavljenih pravokotno drug na drugega, v tlorisu tvori obliko črke L. Kripta leži pod sedanjim gotskim prezbiterijem, pod jugovzhodnim delom cerkvene ladje in pod južno kapelo. Srednjeveško kripto sestavljajo: dvoranski prostor s trikonhalno zaključenim prezbiterijem, ozek hodnik in dvoladijski prostor. Arhitekture ne dopolnjujejo bogati detajli, temveč se odlikuje s svojo skromnostjo in zapleteno tlorisno sestavo. Kripta brez slehernega kamnoseškega okrasja ima značilnosti romanske gradnje, dalje obočno konstrukcijo križnogrebenastih obokov, katerih grebeni se proti temenu povsem izgubijo, ter vgrajene antične spolije na konstrukcijsko in statično pomembnih mestih. Zaradi svoje edinstvenosti je kripta težko primerljiva s primeri z avstrijskega območja. Naloga zajema tudi primerjavo arhitekturne zasnove hoške kripte z izbranimi primeri kript z avstrijskega območja, in sicer Amstettna, iz Krke, Celovca ob Vrbskem jezeru, Ardaggerja, Gössa in Schlägla. Pri tem so izpostavljene podobnosti, ki na neki način kripte med seboj povezujejo, in razlike, ki primere z vidika arhitekture kažejo kot edinstvene.
Keywords: kripta, cerkev sv. Jurija, Spodnje Hoče, oglejski patriarhat, srednji vek, romanika, rimske spolije, stavbni razvoj.
Published: 09.06.2020; Views: 455; Downloads: 69
.pdf Full text (6,43 MB)

9.
Nov srednji družbeni razred kot vzvod družbeno-demografskih in gospodarskih sprememb na hitro rastočih trgih: primer Indije in Kitajske
Anja Janžekovič, 2020, master's thesis

Abstract: Posledice sodobne globalizacije so večstranske, pozitivne in negativne. Gospodarstvo je v zadnjih desetletjih z množično internacionalizacijo in selitvijo v azijski del sveta povzročilo globalne družbene in demografske spremembe. Migracije so potekale ob podpori pomembnih in potrebnih dejavnikov, kot so sodobna tehnologija, ugodni pravni predpisi in pravila, povpraševanje na hitro rastočih trgih in globalna konkurenca, ki podjetja dejansko sili v mednarodno ekspanzijo. Tako so hitro rastoči trgi vzhodnega sveta postajali vse bolj konkurenčni in zanimivi ne samo za selitev proizvodnje oz. določenih členov dobavne verige, temveč tudi kot potencialni končni potrošniški trgi. Zraven demografije so k razvoju hitro rastočih trgov prispevali še mnogi drugi dejavniki, kot so prenos tehnologije in znanja, liberalizacija mednarodne trgovine, ugodni makroekonomski kazalci, industrializacija itd. Kot pomembnejša ciljna trga v magistrskem delu izpostavljamo Kitajsko in Indijo. Gre za državi, ki sta zaradi številčnega mladega prebivalstva ponujali ugodno demografsko podlago, oblasti pa so z ugodno oblikovano politiko in predpisi privabljale tuja podjetja k vstopu na njuna trga. V drugem delu magistrskega dela obravnavamo nov srednji družbeni razred na Kitajskem in v Indiji. Ugotovimo, da pripadnik novega srednjega družbenega razreda na omenjenih trgih po življenjskem slogu, potrošniških vzorcih, navadah in pogledu na svet postaja vse bolj podoben posamezniku iz t. i. zahodnih, razvitejših držav. Vsi zgoraj navedeni dejavniki so kot skupek omogočili hitro rast in razvoj novega srednjega družbenega razreda, kamor je spadalo vse več pripadnikov omenjenih trgov. Vplivi novega srednjega družbenega razreda so izjemni. Povzročili so gospodarske in družbene spremembe ne samo na hitro rastočih trgih, temveč na globalni ravni. Globalni trgi so zelo dinamični, zato globalno gospodarstvo v prihodnje verjetno ne bo ostalo več osredotočeno na azijske trge, pač pa bo za izkoriščanje vseh prednosti in priložnosti poiskalo nove potencialne trge. Kot takšne zaradi ugodnih demografskih kazalcev zaenkrat vidimo trge z afriške celine. Za uspešen gospodarski preboj pa bo Afrika vsekakor potrebovala še ogromno investicij in razvoja na področju osnovne infrastrukture.
Keywords: globalizacija, hitro rastoči trgi, nov srednji družbeni razred, Kitajska, Indija
Published: 06.04.2020; Views: 588; Downloads: 83
.pdf Full text (1,82 MB)

10.
Kazensko pravo poznega in novega veka in vrednostni sistem, ki ga je zakonodajalec ščitil
Ines Zadravec, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga se ukvarja s tematiko varovanja ženske na kazenskem področju. Namen naloge je osvetliti položaj ženske na področju kazenskega prava, predstaviti primere, ko je ženska nastopala kot storilka kaznivega dejanja in na drugi strani kot žrtev. Kot cilj sem si zadala, da preko uporabljenih virov ugotovim status ženske v pravilih, ki so bila v rabi na območju Republike Slovenije konec srednjega in na začetku novega veka. Prav tako je bil eden izmed ciljev razbiti »stigmo«, ki je veljala, da je ženska bila zanemarjena in da je bila njena zloraba nekaj vsakdanjega. Za pozni srednji vek in začetek novega veka je veljalo splošno prepričanje, da kazensko pravo ni bilo zapisano, da se je sodilo velikokrat po vsakokratni volji sodnika in da je bila tortura nekaj vsakdanjega. Skozi raziskavo sem ugotovila, da segajo zapisi normiranja prava in kaznivih dejanj že v davno 14. stoletje in sicer preko Ptujskih statutov iz leta 1376 in 1513 ugotovimo, da so bila pomembna kazniva dejanja in kazen že v takratnem obdobju določena. Temu se pridružuje tudi Ljubljanske malefične svoboščine iz leta 1514, kjer so bila navedena kazniva dejanja in sam proces kaznovanja. Za raziskavo sem uporabila tudi CCC iz leta 1532 in poskušala potegniti vzporednice z že prej omenjenima viroma. Pomembno vlogo je v omenjenem obdobju predstavljal tudi status žrtve in storilca. Privilegirane osebe, so se lahko lažje razbremenile odgovornosti in namesto torture plačale denarno nadomestilo. Nepreviligirani osebe so se velikokrat znašli na vislicah, bili streti s kolesom, utopljeni ali sežgani na grmadi. Za takratni čas je bil značilen inkvizitorni postopek, s katerim obdolžencu niso bile zagotovljene pravice kot jih ima obdolženec na podlagi ustave in drugih zakonskih predpisov danes. Sodišče pri izvajanju svoje vloge ni bilo nepristransko, saj se je v sodnem procesu aktivno vpletalo v dogajanje. Prav tako ni bilo objektivno, saj se je postopek začel na podlagi predpostavke krivde. Priznanje je velikokrat spremljala tortura, ki je veljala za kraljico dokazov. V današnji ureditvi, je priznanje za katero je uporabljena sila, grožnja, zvijača ali medicinski poseg določeno, da se ne more uporabiti zoper obdolženca v samem postopku, postopek pa se lahko začne samo, če obstaja zadosten dokazni standard, ki ga imenujemo utemeljen sum. Z razvojem družbe in miselnosti se spreminja tudi pravo. Ne govorimo več o namernem povzročanju trpljenja in zastraševanju preko torture. Krute telesne kazni zamenjajo po večini alternativne kazni katere zasledujejo cilj resocializacije storilca in mu omogočajo ponovno integracijo v okolje. Kazni v preteklosti so slonele na maščevanju in zrcalnih kaznih. »To kar si storil, se je odsevalo preko kazni«.
Keywords: Srednji vek, novi vek, kazensko pravo, kazenski postopek, tortura, smrtna kazen, deželska sodišča.
Published: 12.12.2019; Views: 610; Downloads: 121
.pdf Full text (1,75 MB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica