| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Pravopisna zmožnost slovenskih četrtošolcev
Monika Špilar, 2018, master's thesis

Abstract: Pravopisna zmožnost je pomemben del pouka slovenščine ter tudi življenja nasploh. Kako bi se sporazumevali, če se ne bi držali nekih pravil? Pod pojem pravopisna zmožnost spadajo vsa pravopisna pravila, ki jih uporabljamo pri sporazumevanju in zapisovanju besedil. Učenci tako postopoma spoznavajo pravila in se jih učijo. Višji kot je razred, več je pravil in težja so. Zato je toliko bolj pomemben razvoj pravopisne zmožnosti na začetku izobraževanja. Pomembno je, da je osnova dobra, saj bomo na ta način najlažje in najbolje nadgrajevali znanje. V magistrskem delu Pravopisna zmožnost slovenskih četrtošolcev sem v teoretičnem delu izpostavila sporazumevalno zmožnost, ki jo sestavljajo štirje dejavniki: poslušanje, govorjenje, branje in pisanje. Vsak dejavnik sem opisala, saj so vsi štirje zelo pomembni za razvoj sporazumevalne zmožnosti. En dejavnik dopolnjuje drugega. Če poslušanje dobro razvijemo, bomo lažje in bolje razvili tudi govor. Pod dejavnik pisanje spada tudi pravopisna zmožnost, saj zajema pravopisna pravila, ki jih moramo poleg vseh drugih pravil pisanja poznati, da lahko zapišemo neko besedilo. Pomemben del moje naloge je tudi del iz pravopisa, v katerem sem zajela pravopisna pravila za vseh enajst ciljev, ki jih najdemo v učnem načrtu za slovenščino za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje (Slovenščina. Učni načrt, 2011). Med temi enajstimi cilji je sedem takšnih, ki so določeni kot minimalni standardi znanja. To so tisti, ki jih mora učenec znati oz. usvojiti, da lahko napreduje v višji razred. Raziskavo za svojo nalogo sem opravila s pomočjo besedila, v katerem so bile pravopisne napake za vseh enajst ciljev pravopisne zmožnosti. Učenci so jih morali najti in popraviti. V raziskavi je bilo vključenih 740 četrtošolcev iz celotne Slovenije, to je iz vseh statističnih regij. Bilo je 366 fantov in 374 deklet. Pridobljene podatke sem predstavila tabelarično. Rezultate sem obdelala na nivoju deskriptivne statistike ter inferenčne statistike za vpliv spola na posamezen cilj. Rezultati so pokazali, da je manj kot 50 % vseh učencev popravilo napake, povezane s cilji pravopisne zmožnosti za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje. Minimalne standarde za pravopisno zmožnost je doseglo 54,5 % učencev. Najslabši rezultat (le 10,9 % vseh učencev) so učenci dosegli pri cilju ločeno pisanje nikalnice pred glagolom, ki je tudi minimalni standard. Drugi najslabši rezultat je bil pri cilju pisanje glavnih in vrstilnih števnikov s številko. Pri tem cilju je le 19,6 % vseh učencev pravilno popravilo napake. Dobro usvojena cilja sta raba velike začetnice na začetku povedi ter ločeno pisanje predloga in naslednje besede. Menim, da bi učenci z dodatnimi vajami, utrjevanjem in ponavljanjem lahko izboljšali svoj rezultat na testu.
Keywords: Sporazumevalna zmožnost, pravopisna zmožnost, pravopis, učni načrt, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, cilji, minimalni standardi znanja.
Published: 04.12.2018; Views: 2102; Downloads: 139
.pdf Full text (959,09 KB)

2.
Primerjava razvoja jezikovne sporazumevalne zmožnosti slepih in slabovidnih v institucionaliziranem izobraževanju in programih inkluzije
Mateja Forte, 2015, review article

Abstract: Prispevek je raziskava s področja uporabnega jezikoslovja. Osnova predstavljene vsebine je jezikovna sporazumevalna zmožnost oziroma vprašanje njenega razvoja pri slepih in slabovidnih. Metodologija, uporabljena pri raziskavi, je tako primarne kot sekundarne narave. Sekundarna so teoretična izhodišča iz jezikoslovja, psihologije, medicine, pedagogike in specialne pedagogike. Primarno gradivo pa sestoji iz dveh delov. Prvi je primerjava modelov poučevanja slepih in slabovidnih v rednih šolah in specializirani instituciji. Drugi del pa predstavlja poglobljeno analizo, narejeno na podlagi štirih strukturiranih intervjujev. Rezultati analize predstavljajo odgovor na vprašanje o razliki razvitosti jezikovne sporazumevalne zmožnosti slepih in slabovidnih glede na model izobraževanja.
Keywords: jezikovna sporazumevalna zmožnost, razvoj, slepi in slabovidni, zavodi, inkluzivno šolstvo
Published: 22.09.2017; Views: 511; Downloads: 78
.pdf Full text (156,40 KB)
This document has many files! More...

3.
(Ne)usvojeni cilji pravopisne zmožnosti v prvem vzgojnoizobraževalnem obdobju
Polonca Šek Mertük, 2017, original scientific article

Abstract: Pravopisna zmožnost spada med temeljne sporazumevalne zmožnosti. Učenci jo začnejo sistematično razvijati z začetkom šole. Do konca prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja naj bi usvojili enajst operativnih ciljev, vezanih na pravopisno zmožnost. Raziskav, ki bi preverjale, koliko so učenci usvojili pravopisno zmožnost, je premalo. Prispevek prikazuje stanje (ne)usvojenosti pravopisne zmožnosti v raziskavo vključenih tretješolcev, na podlagi katerega lahko (bodoči) učitelji še bolj načrtno obravnavajo posamezne pravopisne teme.
Keywords: vzgoja in izobraževanje, sporazumevalna zmožnost, pravopisna zmožnost, slovenščina, učni načrti, standardi znanja, učni načrt za slovenščino, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, cilji pravopisne zmožnosti
Published: 19.09.2017; Views: 594; Downloads: 100
.pdf Full text (96,58 KB)
This document has many files! More...

4.
Pravopisna zmožnost tretješolcev v Slovenskih Konjicah
Jožica Škorjanc, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Pravopisna zmožnost tretješolcev v Slovenskih Konjicah je v teoretičnem delu najprej na kratko predstavljena pravopisna zmožnost kot del sporazumevalne zmožnosti. Zapisani so tudi operativni cilji in standardi znanja iz učnega načrta za slovenščino v osnovni šoli (2011), ki se povezujejo s pravopisno zmožnostjo učencev ob koncu prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Predstavljena so tudi poglavja iz pravopisa, vezana izključno na operativne cilje pravopisne zmožnosti učencev na koncu prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Teoretičnemu delu sledi empirični del, v katerem se je s preizkusom znanja preverjalo pravopisno znanje izbranih 99 učencev ob koncu 3. razreda, to je ob koncu prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Pravopisna zmožnost tretješolcev se je preverjala s pomočjo testa v obliki besedila s pravopisnimi napakami, ki naj bi jih učenci pravopisno ustrezno popravili. V testu (besedilu s pravopisnimi napakami) je bilo zajetih vseh 11 operativnih ciljev pravopisne zmožnosti, ki naj bi jih učenci usvojili v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju in so zapisani v učnem načrtu za slovenščino v osnovni šoli (2011). Pravopisno znanje tretješolcev se je preverjalo glede na spol, razred in šolo ter po posameznem cilju pravopisne zmožnosti. Na podlagi rezultatov je bilo ugotovljeno, da imajo obravnavani tretješolci precej dobro usvojene cilje, vezane na pravopisno zmožnost. Slabše rezultate so dosegli pri ciljih ločeno pisanje nikalnice pred glagolom, pri rabi končnih ločil in rabi vejice pri naštevanju. Navedene primanjkljaje bi učenci z raznolikimi vajami, utrjevanjem, natančnostjo in vztrajnostjo zagotovo lahko odpravili.
Keywords: sporazumevalna zmožnost, pravopisna zmožnost, pravopis, učni načrt slovenščina, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, operativni cilji, standardi znanja
Published: 12.09.2016; Views: 1033; Downloads: 200
.pdf Full text (2,60 MB)

5.
Vloga učitelja pri razvijanju tujejezikovne sporazumevalne zmožnosti za poslovne sestanke v angleškem jeziku: primer simulacije poslovnih sestankov
Mateja Dostal, 2015, doctoral dissertation

Abstract: Namen raziskave je bil prispevati k izboljšanju učinkovitosti poučevanja poslovnega angleškega jezika na visokošolski stopnji izobraževanja z učinkovitim razvijanjem tujejezikovne sporazumevalne zmožnosti s simulacijami poslovnega sestanka v angleškem jeziku za nadaljnje avtonomno in vseživljenjsko učenje tujih jezikov in lažje vključevanje v mednarodno poslovno okolje. Korpusna analiza simulacij poslovnih sestankov študentov Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je pokazala, kako se razvijajo nabor, struktura in nadzor nad jezikovnimi, sociolingvističnimi in pragmatičnimi prvinami tujejezikovne sporazumevalne zmožnosti ob prisotnosti in odsotnosti učitelja in ugotovila, da je vloga učitelja ključna predvsem pri razvijanju sociolingvističnih in pragmatičnih prvin. Primerjava korpusa simulacij poslovnih sestankov študentov in korpusa poslovnih sestankov poslovnežev je poleg podobnosti in razlik v pojavnicah, različnicah, sopojavnicah, pozitivnih in negativnih ključnih besedah pokazala, da se korpusa razlikujeta predvsem po sociolingvističnih in pragmatičnih prvinah, kar skupaj s kvalitativno analizo pričevanj učiteljev in študentov omogoča vpogled v specifiko in vlogo učitelja pri razvijanja in ozaveščanju celostnega razvoja tujejezikovne sporazumevalne zmožnosti, da bodo ta spoznanja lahko postala del širše izobraževalne in poslovne skupnosti in posledično omogočila boljšo učinkovitost.
Keywords: poučevanje poslovne angleščine, tujejezikovna sporazumevalna zmožnost, simulacija poslovnega sestanka, študija primera, izkustveno učenje, govorni korpus
Published: 25.11.2015; Views: 2011; Downloads: 244
.pdf Full text (12,34 MB)

6.
NAČELA DOBRE KOMUNIKACIJE PRI POUKU SLOVENŠČINE
Martina Brodej, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem sklopu proučujemo pedagoško komunikacijo, ki poteka med učitelji in učenci osnovne in srednje šole. Uvod sestavljajo razmišljanja, vezana na osrednjo temo, o kateri teče beseda znotraj diplomskega dela. Nato natančneje predstavimo jezik, ki je vpet v komunikacijo kot njena bistvena sestavina. Temu sledi opredelitev nekaterih splošnih pojmov komunikacije, njen opis in razčlenitev. Z nekaj besedami povzamemo spoznanja komunikacijske in jezikovne didaktike, ki prinašajo sodoben pridih obravnavi jezika. Prav tako opišemo pouk slovenščine in njegove cilje. Zlasti nas zanima zaradi prenovljene komunikacijske zasnove, ki pri učencih in dijakih razvija sporazumevalno zmožnost. Načela dobre komunikacije pa pri učencih (dijakih) v prvi vrsti ozaveščajo učitelji slovenščine, ki ne le s teoretičnim znanjem, ampak tudi z jezikovnim zgledom oblikujejo vešče govorce. Zaradi tega smo podrobneje razčlenili njihov govor, ki mora biti načrtovan, zavesten, kultiviran, demokratičen, svoboden, dvosmeren in oseben, saj z njim gradijo medosebno spoštovanje in pozitivne odnose, ki izboljšujejo vzgojno-izobraževalni proces in je kot takšen pomemben tudi za učitelje preostalih predmetnih področij. V empiričnem delu predstavimo namen, metodologijo, spoznanja in ugotovitve raziskave, izvedene s pomočjo anketnega vprašalnika, s katerim smo anketirali učence v tretjem triletju osnovne šole in dijake srednje strokovne šole. Zanimal nas je odnos učencev, dijakov do slovenskega jezika, jezikovnega pouka in njegovega poučevanja. Prav tako smo želeli ugotoviti, kakšna je jezikovna kultura učiteljev slovenščine ter drugih predmetnih področij. Ker menimo, da dobra komunikacija pripomore k razvijanju pozitivnih odnosov, smo povpraševali tudi po medosebnem odnosu in njegovem vplivu na odnos do vsebine. S pomočjo raziskave smo skušali potrditi, da upoštevanje načel dobre komunikacije vodi k oblikovanju kvalitetnih medosebnih odnosov. Pozitivna komunikacija jezikovno vzgaja učence, povečuje njihove sporazumevalne sposobnosti in je pot do konstruktivne, učinkovite vzgoje in izobraževanja.
Keywords: Ključne besede: jezik, materni jezik, slovenski jezik, komunikacija, pedagoška komunikacija, besedna-, nebesedna komunikacija, osebna-, neosebna komunikacija, demokratična komunikacija, dvosmerna komunikacija, jezikovna in komunikacijska didaktika, jezikovna prenova pouka slovenščine, sporazumevalna zmožnost, jezikovna kultura učiteljev slovenščine.
Published: 12.10.2009; Views: 4138; Downloads: 576
.pdf Full text (1,54 MB)

Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica