| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Varstvo tajnega znanja in izkušenj ter poslovnih skrivnosti v luči slovenskega prava in prava EU
Tanja Gole, 2017, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava poslovno skrivnost ter tehnično znanje in izkušnje v luči slovenskega pravnega reda in prava EU. V zvezi s tem ugotavlja, da pojem poslovna skrivnost ni poenoten, kar predstavlja problem in povzroča zmedo pri osebah, ki jih pravo s predpisi varuje. V slovenskem pravnem redu je poslovna skrivnost definirana v različnih zakonih, a jo določeni zakoni interpretirajo širše kot drugi. Določeni podatki se tako po enem zakonu smatrajo za poslovno skrivnost in jih zakon kot take tudi varuje, medtem ko se ti isti podatki ne štejejo za dovolj bistvene, da bi jih po drugem zakonu lahko kvalificirali kot poslovno skrivnost. Tudi v pravu EU pojem ni bil poenoten do sprejema Direktive o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj, katere namen je harmonizacija pravil s področja varovanja poslovne skrivnosti ter s tem pospeševanje mednarodnega sodelovanja. Različna pravila glede varstva poslovne skrivnosti ter tajnega znanja in izkušenj namreč preprečujejo nemoteno delovanje ter rast notranjega trga, kar ni dobro niti za gospodarske družbe niti za Unijo samo. Slovenski pravni red bo navedeno direktivo implementiral z Zakonom o poslovnih skrivnostih. Zakon je trenutno v pripravljalni fazi tako da se še ne ve, ali bo upošteval načelo minimalne harmonizacije in določena področja morda uredil strožje z namenom boljšega varstva poslovne skrivnosti. Z njegovim sprejetjem pa bo tako tudi v slovenskem pravnem redu poenotena definicija pojma poslovna skrivnost. Ugotoviti je mogoče, da kljub pravni naravi poslovne skrivnosti in njenemu namenu varovanja konkurenčne prednosti gospodarske družbe na trgu, zakon še vseeno daje prednost javnemu interesu v določenih primerih. Ekonomski interes se tako umakne javnemu interesu v primeru varstva javnega zdravja, varovanja okolja ter zaščiti potrošnikov. Prav tako je ugotoviti, da pojem tajno znanje in izkušnje spada pod poslovno skrivnost in sicer kot poseben del poslovne skrivnosti zaradi njegove tehnične narave in pogoja tajnosti. Kljub temu pa delo predstavi tudi mnenja različnih avtorjev, ki si niso enotni in je v literaturi zato mogoče najti tri različna stališča – tajno znanje in izkušnje so del poslovne skrivnosti, tajno znanje in izkušnje so svojevrstna kategorija ter tajno znanje in izkušnje so poseben, bolj specializiran del poslovnih skrivnosti. Pravo EU je navedeno dilemo rešilo tako, da razlaga pojem poslovna skrivnost široko in z njim razume tudi tajno znanje in izkušnje. Navedeni problemi so v magistrskem delu obravnavani predvsem s pomočjo razlage zakonov, strokovnih del in tudi s sodno prakso.
Keywords: poslovna skrivnost, tajno znanje in izkušnje, Direktiva o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj, TRIPS, nezakoniti načini pridobitve poslovne skrivnosti, pogodba o licenci, sporazum o nerazkritju informacij
Published in DKUM: 09.02.2018; Views: 1334; Downloads: 209
.pdf Full text (933,42 KB)

2.
KONFLIKTNA RAZMERJA MED GEOGRAFSKIMI OZNAČBAMI IN BLAGOVNIMI ZNAMKAMI
Tina Kernulc, 2016, master's thesis

Abstract: Konflikti med označbami geografskega izvora in blagovnimi znamkami so posledica njunih podobnosti in razlik. Obe pravici kažeta na izvor zadevnega proizvoda, vendar označbe geografskega izvora kažejo na geografsko poreklo, blagovne znamke pa razkrivajo komercialno poreklo. Konflikt se pojavlja tudi na mednarodni ravni, saj med državami ni enotne stopnje zaščite, nekatere predvidevajo višjo stopnjo zaščite za označbe geografskega izvora, druge to področje urejajo skupaj z blagovnimi znamkami. V magistrskem delu obravnavamo več situacij, ki se nanašajo na razmerje konflikta med označbami geografskega izvora in blagovnimi znamkami. Najprej konflikt med prejšnjo označbo geografskega izvora in kasnejšo blagovno znamko, nato še konflikt med prejšnjo blagovno znamko in kasnejšo označbo geografskega izvora. Prav tako se dotaknemo področja omejitve pravic iz označb geografskega izvora in blagovnih znamk. Predvidene rešitve posamezne vrste konflikta so predstavljene z vidika Sporazuma TRIPS, v okviru EU se podrobneje osredotočimo na Uredbo 1151/2012, ki ureja področje kmetijskih izdelkov in živil, ter vključimo relevantno sodno prakso Sodišča v Luxembourgu.
Keywords: Blagovne znamke, geografske označbe, pravice intelektualne lastnine, označbe porekla, Sporazum TRIPS, Uredba 207/2009, Uredba 1151/2012, Uredba 2015/2424, ZIL-1.
Published in DKUM: 29.06.2016; Views: 1473; Downloads: 287
.pdf Full text (1,31 MB)

3.
ZAŠČITA GEOGRAFSKIH OZNAČB V ZDA IN V EU TER ODNOS DO VARSTVA GEOGRAFSKE OZNAČBE V OBEH SISTEMIH, S POUDARKOM NA ZAŠČITI GEOGRAFSKIH OZNAČB VIN IN OSTALIH IZDELKOV IZ GROZDJA
Mojca Ložar Glumac, 2011, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga obravnava področje zaščite geografskih označb s poudarkom na geografskih označbah vina in ostalih izdelkov iz grozdja v EU in v ZDA, podobnosti, razlike in odnos do zaščite med obema sistemoma. Danes namreč ni več dovolj, da je izdelek različen od drugih, mora biti tudi med najboljšimi. Ker se geografske označbe in označbe porekla razlikujejo od drugih pravic intelektualne lastnine, ki nakazujejo kakovost, predvsem od blagovne znamke, je potrebno, da sta pri izdelku z geografskim poreklom ali označbo porekla le-ti ključnega pomena pri izdelavi poslovne strategije umeščanja na tržišče, saj se z njo lahko poveča tržnost in vrednost izdelkov široke porabe, od vina in žganih pijač do riža ali sira. Naloga obravnava zgodovinski razvoj geografskih označb, kjer je posebno poglavje namenjeno Sporazumu TRIPS, ker so pred Sporazumom TRIPS določbe, ki obravnavajo geografske označbe, le predpisale splošne obveznosti za pravna sredstva in prepustile vse druge težave pri nadzoru notranjemu pravu vsake posamezne države. Dodatno poglavje je namenjeno nadaljevanju TRIPS pogajanj in analizi predlogov, ki so jih glede zaščite geografskih označb predlagale različne države. Naloga ravno tako podrobno obravnava razvoj zaščite geografskih označb in trenutno veljavno zakonodajo znotraj EU (s posebnim podpoglavjem o slovenski zakonodaji), kjer je zaščita natančno opredeljena s sui generis sistemom priznavanja in zaščite geografskih označb, katerega vsebinska struktura ponuja pristop, ki je tesneje povezan s kmetijstvom, razvojem podeželja in varovanja okolja, kot je z intelektualno lastnino. Podrobneje je opisana tudi reforma vinskega sektorja, ki jo je sprejela Komisija EU leta 2007 in je usmerjena v večjo konkurenčnost proizvajalcev v EU, ponovno pridobitev trgov, uravnoteženje ponudbe in povpraševanja, poenostavitev pravil, ohranjevanje najboljših tradicij vinarstva EU, utrditev družbenega tkiva podeželskih območij in varstvo okolja ter je s seboj prinesla nove direktive in uredbe, ki so ravno tako podrobneje opisane v nalogi, kakor tudi njihov vpliv na zaščito geografskih označb. Obravnavana je tudi zaščita geografskih označb v ZDA, kjer geografska označba nima tako velike vloge kot v EU in je zato zaščitena preko sistema blagovnih znamk, vina in izdelki iz grozdja pa so dodatno zaščiteni tudi z določbami ATF. Sistema zaščite v EU in ZDA se razlikujeta v mnogih pogledih, se je skozi čas pojavilo veliko konfliktov med obema ureditvama, kar prikazujeta tudi dva primera, orisana v nalogi: Budweiser in Zinfandel. Obstaja veliko debat in posameznih mnenj, zakaj naj bi se sprejel ameriški ali evropski predlog zaščite geografskih označb, vendar pa se ne ve natančno kako se kupci odločajo pri nakupu vin – ali jim je cena najpomemnejša, ali poznajo pomen terroirja, ali jim geografska označba pomeni obljubo kakovosti itd. V nalogi je zato v zadnjem poglavju prikazana raziskava med ameriškimi in britanskimi potrošniki kako se odločajo pri nakupu vina v restavracijah ali v trgovinah in kaj so najpomembnejši dejavniki pri nakupni odločitvi.
Keywords: Geografska označba, Označba porekla, Zaščita geografske označbe ZDA, Zaščita geografske označbe EU, Zinfandel, Budweiser, Sporazum TRIPS, Reforma vinskega sektorja, Uredba 510/2006, Uredba 491/2009, Blagovne znamke EU, Blagovne znamke ZDA
Published in DKUM: 25.11.2011; Views: 3183; Downloads: 452
.pdf Full text (1,71 MB)

4.
NAČELA DELOVANJA IN VLOGA SVETOVNE TRGOVINSKE ORGANIZACIJE V SVETOVNEM GOSPODARSTVU
Maja Štern, 2010, final seminar paper

Abstract: Vsaka vojna pušča za seboj katastrofalne posledice in II. svetovna vojna ni bila izjema. Svetovni mir je bil porušen in uničeno je bilo globalno gospodarstvo. Potrebno je bilo ponovno vzpostaviti pravični trgovinski sistem, ki bi okrepil gospodarstva po celem svetu, prav tako pa bi zagotavljal, da mednarodni mir po II. svetovni vojni ne bi bil ogrožen s trgovinskimi vojnami, v katera so gospodarstva zahajala med samo drugo svetovno vojno. Zagotavljanje mednarodnega miru je tako eden temeljnih dejavnikov svetovne trgovinske organizacije in hkrati vzrok za njen nastanek. Sčasoma pa je začel pomen Svetovne trgovinske organizacije naraščati in dobivati pomembnejši obseg. Njena naloga ni bila samo zagotavljati po vojni porušen mir, skrbeti je začela za multilateralna pravila, po katerih narodi trgujejo, omogoča svobodnejše trgovanje in liberalizacijo, skrbi za reševanje sporov, predvsem pa je forum za multilateralna medvladna pogajanja za zniževanje ovir v trgovini. Tako je po samem koncu II. svetovne vojne stekla akcija za ustanovitev ITO (International Trade Organization), vendar slednja ni bila ustanovljena zaradi nasprotujočih stališč o tem, kakšna naj bi bila njena moč. Druga rešitev, ki bi prispevala k večji liberalizaciji mednarodne trgovine, je tako bil sporazum o carinah in trgovini — GATT, ki je pričel veljati leta 1948. Nastanek GATT-a hkrati pomeni pričetek večje liberalizacije mednarodne trgovine. Svetovna trgovinska organizacija je leta 1995 prevzela poslanstvo GATT-a in še danes, 15 let po svoji ustanovitvi, deluje v vsej svoji moči, zaradi vpliva, ki ga ima na gospodarstva vseh držav članic, in držav, ki še niso včlanjene v multilateralni sistem. Globalizacija je povzročila vzpostavitev mednarodnega trga, hkrati pa tudi pomeni nastanek različnih gospodarskih interesov, ki zahtevajo vedno večjo pozornost in nadzor. Svetovna trgovinska organizacija ima sposobnost slediti spremembam v celotnem gospodarstvu ter si prizadeva za mednarodno harmonizacijo narodov. Svetovno trgovinsko organizacijo čakajo v prihodnosti težki izzivi, ki jih bo morala preudarno premostiti, saj je na kocki stabilnost mednarodnega ekonomskega/političnega sistema in vsaka nepremišljena napaka lahko celo vodi do mednarodnega spora. Vsaka napačna kalkulacija lahko pripelje do zelo nevarnih razmer, ki lahko omaja globalno gospodarstvo. Svetovna trgovinska organizacija in druge organizacije imajo v rokah sposobnost povezati vse sile v skupno sodelovanje in tako narediti svet boljši in pravičnejši, kajti le združeni bomo dosegli mednarodni politični in varnostni sistem, ki bo ključno ogrodje, znotraj katerega bo mednarodno gospodarstvo uspešno delovalo.
Keywords: Urugvajski krog pogajanj, Doha  razvojna agenda, Svetovna trgovinska organizacija, Splošni carinski in trgovinski sporazum (GATT), Sporazum o storitvah (GATS), Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPs)
Published in DKUM: 07.11.2011; Views: 2432; Downloads: 326
.pdf Full text (399,82 KB)

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica