| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Regionalna povezanost Spodnjega Podravja s Hrvaško po vzpostavitvi schengenskega območja
Klavdija Murko, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Svobodno prehajanje meja je eden najpomembnejših dosežkov Evropske unije. Uveljavilo se je leta 1995 na podlagi Schengenskega sporazuma in Schengenske konvencije. Schengensko območje je trenutno razširjeno na petindvajset držav članic, vključno s Slovenijo, ki je v območje prostega prehajanja oseb vstopila decembra 2007. Z vstopom Slovenije v schengensko območje je bila odpravljena mejna kontrola na mejah z Avstrijo, Italijo in Madžarsko, slovensko-hrvaška meja pa je postala zunanja meja Evropske unije. S tem je Slovenija prevzela pomembno in odgovorno vlogo varovanja zunanje meje Evropske unije za celotno schengensko območje. Območje Spodnjega Podravja meji na zunanjo mejo in sodi med slabše razvita območja v Sloveniji. Čezmejno sodelovanje Spodnjega Podravja s hrvaškimi regijami se je po vzpostavitvi državne meje leta 1991 zmanjšalo, z vstopom Slovenije v schengensko območje pa so se pričela odpirati nova vprašanja o vplivu "zaprte" schengenske meje na razvoj obmejnega območja. Ključnega pomena za nadaljnji razvoj regije je, da izkoristi ugoden geografsko-prometni položaj, ki se bo v prihodnje okrepil z izgradnjo Pyhrnske avtoceste in hitre ceste Slovenska Bistrica – Ptuj – Ormož, ter v največji meri izkoristi sredstva Evropske regionalne politike, ki se ji kot obmejnemu območju ponujajo. Vidnejši učinki schengenske meje na razvoj Spodnjega Podravja pa se bodo pokazali šele v prihodnosti.
Keywords: Evropska unija, schengenski pravni red, mejni prehodi, Spodnje Podravje, Varaždinska županija.
Published: 13.08.2009; Views: 1628; Downloads: 180
.pdf Full text (4,26 MB)

2.
NASLEDSTVENE ZNAČILNOSTI DRUŽINSKIH PODJETIJ: PRIMER GOSTINSKIH PODJETIJ V SPODNJEM PODRAVJU
Boris Prevolšek, 2012, master's thesis/paper

Abstract: Družinska podjetja imajo v Sloveniji in svetu pomembno gospodarsko vlogo, ki se nenehno povečuje in je v današnjem času gospodarske krize še posebej pomembna. V družinskih podjetjih predstavlja kritično obdobje predvsem urejanje nasledstva, ki ga opredeljujemo kot prenos lastništva v tesni povezavi s prenosom vodstva, saj po podatkih prehod v drugo generacijo preživi le tretjina družinskih podjetij, mnoga družinska podjetja pa propadejo, ko jih prevzame druga generacija. V aplikativnem delu magistrske naloge smo ugotovili, da na območju Spodnjega Podravja v gostinski dejavnosti I56.101 (restavracije in gostilne) prevladujejo družinska podjetja. Na podlagi intervjujev z lastniki desetih družinskih gostinskih podjetij smo med drugim ugotovili, da je starostna struktura lastnikov podjetij visoka, zato se bo v naslednjih nekaj letih kar sedem od desetih podjetij soočilo z nasledstvom. Večina trenutnih lastnikov ima v načrtu, da bodo po predaji še vedno neformalno prisotni v podjetju, a le v smislu svetovanja in pomoči naslednikom. Ker Spodnje Podravje sodi med slabše razvite slovenske regije, z visoko stopnjo brezposelnosti, sta uspešen prehod gostinskih družinskih podjetij na naslednjo generacijo in njihov nadaljnji razvoj še toliko bolj pomembna za razvoj območja.
Keywords: Podjetje, nasledstvo, Spodnje Podravje, restavracije in gostilne.
Published: 24.05.2012; Views: 1190; Downloads: 190
.pdf Full text (572,41 KB)

3.
ANALIZA KUPCEV SVEŽEGA SADJA IN IZDELKOV IZ SADJA V SPODNJEM PODRAVJU
Kristjan Lovrec, 2015, bachelor thesis/paper

Abstract: V maju in juniju 2015 smo na območju Spodnjega Podravja opravili raziskavo o vedenju potrošnikov in odločilnih dejavnikih, ki vplivajo na odločitev pri nakupu svežega sadja ali izdelkov iz sadja. Raziskavo smo izvedli z uporabo anketnih vprašalnikov, ki so jih sestavljala vprašanja odprtega in zaprtega tipa. Uporabili smo vzorec 200–tih anketirancev. V anketni raziskavi smo obravnavali naslednje socialno-demografske značilnosti anketirancev: spol, starost, dokončana izobrazba, število članov in število zaposlenih v gospodinjstvu ter neto mesečni prihodek na družinskega člana. Ugotovili smo, da sta najpomembnejša dejavnika pri nakupu sadja in izdelkov iz sadja videz in izvor. Kar 83 % anketirancev kupuje sadje in izdelke iz sadja v trgovinah.
Keywords: Sadje, izdelki iz sadja, povpraševanje, Spodnje Podravje, anketna raziskava
Published: 02.11.2015; Views: 565; Downloads: 89
.pdf Full text (1,08 MB)

4.
ANALIZA DELOVANJA OBČIN SPODNJEGA PODRAVJA NA PODROČJU MLADIH IN UKREPI NA PODROČJU MLADIH SPODNJEGA PODRAVJA
Tjaša Glažar, 2015, master's thesis

Abstract: Vloge mladih so se skozi čas močno spreminjale, prav tako se je spreminjala definicija, kako dolgo smo mladi. Predvsem zaradi daljšega šolanja se pojem mladosti podaljšuje. Prav zaradi tega je potrebno vse več ukrepov in aktivnosti za mlade. »Mladost lahko definiramo kot obdobje med otroštvom in odraslostjo, ki predstavlja pomembno obdobje od ene k drugi fazi življenja. Mladost je razvojni premor, moratorij v razvoju, dopušča posamezniku eksperimentiranje s socialnimi vlogami, iskanje njegovega mesta v družbi.« Tej definiciji lahko dodamo še klasifikacijo Urada za mladino RS, ki za mlado šteje osebo med 15. In 29. letom starosti (Bučar-Ručman 2004, 25). Največ mladih je brezposelnih, kar posledično otežuje tudi osamosvajanje od staršev. Večina jih trdi, da so mladi pasivni in nezainteresirani. Ravno zato je treba začeti delati na področju mladih, jih aktivirati in aktivno vključiti v lokalno okolje. Mladi lahko z idejami in znanjem veliko prispevajo, prav tako pa se skozi aktivnosti marsikaj naučijo in pridobijo izkušnje ter kompetence. Mladinska politika pomeni urejanje razmer in odločanje o njih na področju mladincev in mladine (Beočanin et al. 2011, 29). Konkretneje povedano je mladinska politika nabor ukrepov na različnih področjih javne politike, katerih namen je integracija vedno novih generacij v posamezne dele življenja družbe, predvsem pa spodbujanje čim hitrejšega osamosvajanja mladih (Škulj 2008). Občine in lokalne skupnosti morajo biti tiste, ki zaznavajo problematiko na področju mladih, izkoriščajo potenciale mladih ter zadovoljujejo potrebe in želje. Le zadovoljni mladi bodo prispevali največ, kar lahko in ostajali v lokalnih skupnostih
Keywords: mladi, občine, Spodnje Podravje, ukrepi za mlade, strategija za mlade
Published: 06.01.2016; Views: 620; Downloads: 107
.pdf Full text (688,54 KB)

Search done in 0.13 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica