Search the digital library catalog

Abstract: Magistrsko delo obravnava elemente in določbe o privolitvi s primeri ter mnenja relevantnih institucij oziroma organov, ki so vodilne na področju varstva osebnih podatkov tako na evropski kot na nacionalni ravni. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, ki je bila sprejeta 25. maja 2018 in se neposredno uporablja v vseh državah članicah EU, v točki (a) prvega odstavka 6. člena določa, da je obdelava zakonita takrat in če posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov. Za primerjavo, predstavljam tudi slovensko in avstrijsko zakonodajo s področja varstva osebnih podatkov oziroma določbe glede privolitve, kot pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov. Nadalje predstavljam izzive in tveganja za kazni, ki jih določajo evropski in nacionalni predpisi s področja varstva osebnih podatkov. Globa, ki jo Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov predvideva v primeru kršenja določb, je v višini štirih odstotkov letnega prihodka podjetja oz. 20 milijonov evrov, odvisno od tega, kateri znesek je višji. V osrednjem delu magistrskega dela so predstavljeni določeni primeri ter primerjava med ZVOP-1, DSG in Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov na področjih, ki odpirajo največ vprašanj, na primer: privolitev otrok, dokazovanje privolitve, umik privolitve, privolitve posameznikov, ki so bile pridobljene pred uveljavitve Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov ter privolitvena nesposobnost. V tem delu magistrskega dela se pokažejo razlike in hkrati podobnosti med različnimi zakonodajami ter področnimi zakoni, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. Za zaključek magistrsko delo obravnava predlog ZVOP-2 v delu, ki se nanaša na privolitev kot pravno podlago ter analizo novosti, ki jih prinaša na področju privolitve. Slovenija, kot ena izmed zadnjih držav članic, ki še ni sprejela zakona, ki bi implementiral določbe Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, želi s predlogom ZVOP-2 doseči čimprejšno harmonizacijo predpisov in ureditev področja varstva osebnih podatkov.
Keywords: SPLOŠNA UREDBA O VARSTVU OSEBNIH PODATKOV, PRIVOLITEV, OSEBNI PODATKI, ZVOP-1, DSG, INFORMIRANOST, PROSTOVOLJNOST, NEDVOUMNOST, SPECIFIČNOST
Published in DKUM: 18.10.2021; Views: 525; Downloads: 104
Full text (1003,06 KB)

Abstract: Namen prispevka: Mesta postajajo tehnološko naprednejša, zlasti, da bi zadostila potrebam vedno večjega števila ljudi. Tehnologija, predvsem »pametna« tehnologija, daje posamezniku udobje v zameno za njegovo zasebnost. Dostop do storitev je mogoč s pomočjo številnih programskih rešitev, tudi aplikacij na mobilnih napravah. Ob nevestni uporabi aplikacij ter nepoznavanju pomena varovanja zasebnosti je tveganje za poseg v zasebnost veliko. Namen prispevka je izpostaviti stališče ljudi do zasebnosti v pametnih mestih ter predstaviti, kaj so tehnologije, ki sestavljajo pametno mesto. Metode: Predstavljene ugotovitve so podprte z deskriptivnimi dognanji, ki temeljijo na virih in literaturi ter izvedeni raziskavi, ki smo jo analizirali s pomočjo statističnih metod. Ugotovitve: Poznavanje koncepta pametnih mest je na slovenskem področju izjemno slabo. Glavne ugotovitve raziskave kažejo, da ljudje niso pripravljeni bivati v pametnih mestih. Skrbi jih nivo potrebnega računalniškega znanja, ki izhaja iz posameznikovega nepoznavanja pametnih mest. Podatke, pridobljene v pametnih mestih, bi morala upravljati država in ne zasebna podjetja. Omejitve/uporabnost raziskave Znanstvenih objav na temo zasebnosti v pametnih mestih je malo. Omejitev predstavlja tudi ciljna skupina, ki ni na družabnih omrežjih (predvsem starejša populacija), zato bi bilo smiselno izvesti raziskavo tudi med starejšo populacijo. Praktična uporabnost: Izsledki raziskave nam pokažejo posameznikovo poznavanje pomena zasebnosti v pametnih mestih, kar predstavlja izhodišče za nadaljnje aplikativno in znanstveno delo na omenjenem področju. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek na izviren način obravnava aktualno tematiko, katere pomembnost bo v prihodnosti še naraščala.
Keywords: zasebnost, pametna mesta, Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, pametna tehnologija, pametna skupnost
Published in DKUM: 15.04.2020; Views: 636; Downloads: 86
Full text (434,61 KB)
This document has many files! More...

Abstract: Splošna uredba EU o varstvu osebnih podatkov [Uredba GDPR] je tematika, ki je z uveljavitvijo 25.5.2018 v svetu podjetništva ustvarila veliko izzivov z vidika zagotavljanja skladnosti poslovnih procesov. Zaradi aktualnosti in polemičnosti Uredbe GDPR smo v teoretičnem delu analizirali zakonsko podlago za ustrezno pridobivanje, obdelavo in shranjevanje osebnih podatkov na podlagi Uredbe GDPR ter preverili priporočene korake in ukrepe pri uvajanju Uredbe GDPR v organizacijah. Na tej podlagi smo nato izvedli študijo primera uvedbe Uredbe GDPR v nepridobitno Organizacijo A, ki se ukvarja z akreditiranimi izobraževanji na spletu. Preverili smo trenutno stanje v organizaciji, izpostavili neskladnosti z Uredbo GDPR in na koncu podali predloge za odpravo neskladij ter naredili oceno učinka za projekt Organizacije A. Ugotavljali smo na katere vidike Uredbe GDPR morajo biti pozorne organizacije, ki se ukvarjajo z izobraževanjem na spletu in preverili predpostavki glede skladnosti organizacije z Uredbo GDPR ter pogojev uvajanja Uredbe GDPR v nepridobitne organizacije v primerjavi s pridobitnimi. Varovanje osebnih podatkov mora v primeru spletnih izobraževanj slediti temeljnim načelom Uredbe GDPR v organizacijah, ki imajo delo povezano z osebnimi podatki. Ugotavljamo, da Organizacija A ni kršila pravic posameznikov in načel Uredbe GDPR, prostor za izboljšavo pa vidimo v pripravi pisne dokumentacije v zvezi z varovanjem osebnih podatkov. V zaključku ugotavljamo, da se v splošnem Uredba GDPR brez izjeme uvaja v vse organizacije, ki obdelujejo osebne podatke, razlike so vidne samo v strogosti potrebnih ukrepov, naravi osebnih podatkov, obsegu obdelave, številu zaposlenih in podobno.
Keywords: diplomske naloge, Splošna uredba EU o varstvu osebnih podatkov (GDPR), skladnost, nepridobitna organizacija, varnost osebnih podatkov, varnostni ukrepi
Published in DKUM: 09.10.2018; Views: 937; Downloads: 188
Full text (648,93 KB)

Abstract: Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (v nadaljevanju: Uredba) je na področje varovanja osebnih podatkov prinesla veliko sprememb. Ena izmed njih določa, da je obdelava osebnih podatkov otroka, ki temelji na soglasju iz člena 6(1a) Uredbe in se nanaša na storitve informacijske družbe, ki se ponujajo direktno otroku, zakonita le, če takšno odobritev da ali odobri nosilec starševske skrbi otroka. Ker gre za nov predpis in se sodna praksa še ni razvila, se na to tematiko odpira mnogo vprašanj, na številna izmed njih pa še ni odgovora. Tako ni jasno, kaj naj bi pomenil termin, da se »storitev informacijske tehnologije ponuja direktno otroku«. Iz ohlapnih smernic organov Evropske Unije, bi se dalo razbrati, da so to tiste storitve, iz uporabe katerih se otroka izrecno ne izključi. Slednje bi pomenilo, da se ta člen nanaša tudi na družabna omrežja. Vsaj s strani omrežij: Facebook, Snapchat in Google, ugotovimo, da se tega člena, v kolikor je le mogoče izognejo. Kot osrednja pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov služi pogodba, člen 8 Uredbe pa se uporabi le v primeru, ko je za določen osebni podatek (na primer podatek o političnem mnenju, ki spada pod posebne vrste osebnih podatkov) potrebna izrecna privolitev in se ga ne more skriti pod namen izvajanja pogodbe. V pravilnikih posameznih družabnih omrežij lahko zasledimo neskladnosti z Uredbo, kot je na primer kršitev jasnosti in preprostosti jezika iz uvodne določbe 58, člena 7(2) ter 12(1). Najdemo tudi skrita in vnaprej odkljukana okenca, ki vsebinsko določajo obseg pooblastitev glede zbiranja podatkov o otroku, kar bi lahko bila kršitev uvodne določbe 32 Uredbe. Ugotovimo, da je prostora za izboljšave še na pretek in z zanimanjem lahko pričakujemo razvoj, ki ga bo ubrala Uredba in spremembe, ki jih bo še prinesla.
Keywords: Splošna uredba o varstvu podatkov, varstvo osebnih podatkov, privolitev otroka, storitve informacijske tehnologije, družabna omrežja, Facebook, Snapchat, Gooogle
Published in DKUM: 21.09.2018; Views: 929; Downloads: 156
Full text (1,00 MB)

Abstract: Osrednji del magistrske naloge prestavlja pravica do pozabe, ki jo je Sodišče Evropske unije ugotovilo v sodbi v zadevi C-131/12, Google proti Agencia Española de Protección de Datos (AEPD) in Mario Costeja González, ter spremembe, ki jih na tem področju prinaša nova Splošna uredba o varstvu podatkov. Sodišče Evropske unije je v tej prelomni sodbi navedlo, da lahko posameznik zahteva odstranitev hiperpovezav, ki so rezultat iskalnega termina po posameznikovem imenu oziroma sorodnih besednih zvezah, če je na podlagi teh mogoče (neposredno ali posredno) identificirati posameznika. Za to bo šlo predvsem takrat, kadar so podatki o posamezniku netočni, neprimerni, neustrezni, pretirani ali neažurni. Pri presoji posameznega zahtevka je potrebno vsakokratno tehtanje med nasprotujočimi si pravicami in interesi, v okviru katerega pa je treba upoštevati pomembnost pravic zadevne osebe iz 7. člena (spoštovanje zasebnega in družinskega življenja) in 8. člena (varstvo osebnih podatkov) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Z obdelavo podatkov spletni iskalniki močno posegajo v pravice posameznika in omogočajo tretji osebi, da na podlagi seznama zadetkov sestavi o iskani osebi podroben profil, kar bi bilo brez internetnega iskanja onemogočeno ali vsaj zelo oteženo. Odločba je močno odmevala v medijih in požela ogromno kritik. Bistvo zadevne sodbe pa je prav v tem, da v določenih primerih varstvo podatkov in pravica do zasebnosti kot temeljni pravici prevladata nad ekonomskimi interesi spletnih iskalnikov in svobodo izražanja. Magistrska naloga je vsebinsko razdeljena na pet delov. V uvodnem poglavju je za lažji oris problema na kratko predstavljena citirana sodba Sodišča Evropske unije, njeni učinki ter pravna vprašanja, ki jih je navedena odločitev načela. Hkrati so navedene hipoteze, ki so dane v kritično presojo. Drugo poglavje služi predvsem nadaljnjemu razumevanju sodbe ter lažjemu utemeljevanju meril, ki utemeljujejo izbris. Ker so vse države članice Evropske unije tudi podpisnice Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, poglavje obravnava tudi razmerje med Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, zaradi česar avtor delno načne tudi vprašanje same skladnosti pravice do pozabe s konvencijskih pravom. Obravnavane so tri temeljne človekove pravice (pravica do zasebnosti, pravica do varstva osebnih podatkov in pravica do svobode izražanja), katerih tehtanje oziroma uravnoteženje je pomembno v odnosu do pravice do pozabe oziroma se zahteva pri vsakokratni presoji izbrisnega zahtevka. Ker je poudarek magistrske naloge na obravnavanju pravice do pozabe, o čemer se ustrezno razglablja v tretjem poglavju, so omenjene pravice obravnavane omejeno, le kolikor je to potrebno za boljše razumevanje te magistrske naloge. Osrednje poglavje magistrske naloge se neposredno osredotoča na pravico do pozabe, njen zgodovinski razvoj ter analizo sodbe, predstavljeni so tudi kriteriji za tolmačenje posameznikovih zahtevkov. Ker se bo 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu podatkov, ki je prenovila oziroma posodobila določbe Direktive 95/46/ES iz leta 1995, je četrto poglavje osredotočeno na slednje ter na ureditev pravice do pozabe v zadevni uredbi. Predvsem avtor pri tem ugotavlja, da je na podlagi same Splošne uredbe o varstvu podatkov mogoča širša uporaba pravice do pozabe. Izražena je tudi kritična presoja statutarne pravne ureditve pravice, poglavje pa konstituira tudi rešitve v zvezi z nekaterimi pomanjkljivostmi dotične pravice v novi Splošni uredbi o varstvu podatkov. V zadnjem poglavju avtor preverja postavljene hipoteze ter podaja sklepne misli.
Keywords: Pravica do pozabe, Direktiva o varstvu osebnih podatkov, Splošna uredba o varstvu podatkov, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Listina Evropske unije o temeljnih pravicah.
Published in DKUM: 13.11.2017; Views: 1588; Downloads: 255
Full text (1,44 MB)