| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 15
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Seznanjenost komitentov finančnih institucij s Splošno uredbo EU o varstvu podatkov
Ana Šimenko, 2021, master's thesis

Abstract: Živimo v tehnološko hitro razvijajočem se svetu, kjer so naši osebni podatki postali zelo ogroženi. Zaradi te problematike je Evropska unija sprejela Uredbo (EU) 2016/679, bolje poznano pod imenom Splošna uredba. Vsakodnevno prihaja do različnih zlorab osebnih podatkov, kar pa lahko izboljšamo na način, da se z zakonodajo in s svojimi pravicami dobro seznanimo. To lahko dosežemo predvsem s pomočjo informiranja in marketinškega komuniciranja na to temo. Boljša informiranost in posledično seznanjenost lahko privedeta tudi do večjega zaupanja podjetju, s katerim poslujemo. Kljub pomembnosti tematike veliko ljudi ne pozna vsebine Uredbe in posledično tudi svojih pravic. Naloga je razdeljena na dva dela, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo najprej predstavili ključne pojme za našo nalogo, nato smo iz teoretičnega vidika obravnavali področja Splošne uredbe ter Zakon o varstvu osebnih podatkov. V nadaljevanju smo predstavili še informiranje in z njim tesno povezano marketinško komuniciranje. Po pregledu strokovne literature s področja raziskovanja in zaključenemu prvemu delu naloge, smo se lotili še empiričnega dela. V tem delu smo se osredotočili predvsem na lastno raziskavo z zbiranjem primarnih podatkov, kjer nas je zanimalo, kako dobro so komitenti finančnih institucij v slovenskem prostoru seznanjeni s Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov. Raziskavo smo izvedli s pomočjo spletnega vprašalnika, ki smo ga delili na družbenih omrežjih. Vključenih je bilo 146 polnoletnih posameznikov iz različnih starostnih skupin. Z nalogo smo želeli preveriti, ali je bilo dovolj informiranja in marketinškega komuniciranja na področju Splošne uredbe ter kakšno mnenje imajo komitenti o svojem znanju na tem področju. Zanimalo pa nas je tudi, ali bi želeli biti še bolje obveščeni o obravnavani tematiki ter na kakšen način.
Keywords: Splošna uredba, informiranje, marketinško komuniciranje, finančna institucija, osebni podatek
Published: 14.04.2021; Views: 76; Downloads: 12
.pdf Full text (1,26 MB)

2.
Novosti, ki jih prinaša GDPR na področju računovodenja
Nina Majer, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Varstvo osebnih podatkov in spoštovanje zasebnega življenja sta pomembni temeljni človekovi pravici. Zaradi uporabe informacijske tehnologije svoje podatke večkrat razkrivamo tretjim osebam, pri tem pa ne pomislimo na njihovo zlorabo. Nova pravila o varstvu podatkov, ki krepijo pravice državljanov in poenostavljajo pravila za podjetja v digitalni dobi, so začela veljati maja 2018 s Splošno uredbo o varstvu podatkov. Ta je prinesla spremembe v smislu večjega nadzora nad obdelavo posameznikovih osebnih podatkov. Splošna uredba o varstvu podatkov je splošno veljavna in neposredno zavezujoča za vse članice Evropske unije se pa znotraj uredbe najdejo določbe, ki jih je treba specifično urediti v nacionalnih zakonih. V diplomskem projektu bomo za lažje razumevanje uredbe najprej opredelili splošne pojme s področja varstva osebnih podatkov ter predstavili določbe, ki so bile določene v Zakonu o varstvu osebnih podatkov v povezavi s tistimi, ki jih je prinesla Splošna uredba o varstvu podatkov. V nadaljevanju se bomo osredotočili na računovodsko dejavnost, s poudarkom na obdelavi osebnih podatkov in presojo skladnosti z veljavno zakonodajo.
Keywords: Splošna uredba o varstvu podatkov, varstvo osebnih podatkov, računovodstvo, upravljavec, obdelovalec.
Published: 18.11.2020; Views: 143; Downloads: 25
.pdf Full text (1,16 MB)

3.
Zasebnost v pametnih mestih ali zasebnost za pametne ljudi?
Damjan Fujs, Blaž Markelj, 2018, original scientific article

Abstract: Namen prispevka: Mesta postajajo tehnološko naprednejša, zlasti, da bi zadostila potrebam vedno večjega števila ljudi. Tehnologija, predvsem »pametna« tehnologija, daje posamezniku udobje v zameno za njegovo zasebnost. Dostop do storitev je mogoč s pomočjo številnih programskih rešitev, tudi aplikacij na mobilnih napravah. Ob nevestni uporabi aplikacij ter nepoznavanju pomena varovanja zasebnosti je tveganje za poseg v zasebnost veliko. Namen prispevka je izpostaviti stališče ljudi do zasebnosti v pametnih mestih ter predstaviti, kaj so tehnologije, ki sestavljajo pametno mesto. Metode: Predstavljene ugotovitve so podprte z deskriptivnimi dognanji, ki temeljijo na virih in literaturi ter izvedeni raziskavi, ki smo jo analizirali s pomočjo statističnih metod. Ugotovitve: Poznavanje koncepta pametnih mest je na slovenskem področju izjemno slabo. Glavne ugotovitve raziskave kažejo, da ljudje niso pripravljeni bivati v pametnih mestih. Skrbi jih nivo potrebnega računalniškega znanja, ki izhaja iz posameznikovega nepoznavanja pametnih mest. Podatke, pridobljene v pametnih mestih, bi morala upravljati država in ne zasebna podjetja. Omejitve/uporabnost raziskave Znanstvenih objav na temo zasebnosti v pametnih mestih je malo. Omejitev predstavlja tudi ciljna skupina, ki ni na družabnih omrežjih (predvsem starejša populacija), zato bi bilo smiselno izvesti raziskavo tudi med starejšo populacijo. Praktična uporabnost: Izsledki raziskave nam pokažejo posameznikovo poznavanje pomena zasebnosti v pametnih mestih, kar predstavlja izhodišče za nadaljnje aplikativno in znanstveno delo na omenjenem področju. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek na izviren način obravnava aktualno tematiko, katere pomembnost bo v prihodnosti še naraščala.
Keywords: zasebnost, pametna mesta, Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, pametna tehnologija, pametna skupnost
Published: 15.04.2020; Views: 229; Downloads: 32
.pdf Full text (434,61 KB)
This document has many files! More...

4.
Obvladovanje tveganj v gospodarski družbi z vidika varstva osebnih podatkov
Aljaž Lep, 2019, master's thesis

Abstract: Varstvo osebnih podatkov predstavlja institut, ki z razvojem informacijske tehnologije in posledično težjem nadzoru nad širjenjem informacij pridobiva na svojem pomenu. Sprejem Splošne uredbe (Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, ang. General Data Protection Regulation) je povzročil, da morajo organizacije ureditev varovanja osebnih podatkov ponovno preveriti in ji nameniti več pozornosti kot doslej. Zakonodaja na področju varstva osebnih podatkov zahteva od vseh organizacij določene obveznosti, pri čemer je večina obveznosti, ki jih uvaja nova Splošna uredba obstajala že pred njenim sprejemom. Magistrska naloga obravnava obveznosti in aktivnosti, ki jih morajo organizacije zasebnega sektorja urediti, da se uspešno izognejo tveganjem, ki jih nespoštovanje zakonodaje na tem področju prinaša. Poudarek je na pripravi dokumentacije, ki jo morajo organizacije sprejeti oziroma urediti in aktivnostih ter ukrepih, ki jih je potrebno izvrševati v praksi. Predstavljena je večina novosti, ki jih uvaja Splošna uredba, kot so: institut pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov, evidenca dejavnosti obdelave, politika varstva osebnih podatkov, obveznost uradnega obveščanja o kršitvah (obveznost samoprijave). V Sloveniji je zaradi nesprejetja novega področnega Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-2), nastala »pravna praznina«, zaradi katere nastaja dvom, ali ima informacijski pooblaščenec kot nadzorni organ sploh ustrezna pooblastila za sankcioniranje nespoštovanja določb Splošne uredbe. Zaenkrat se sankcije za kršitve namreč še vedno izrekajo po obstoječem Zakonu o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-1), kljub temu pa ima nadzorni organ določena pooblastila tudi po Splošni uredbi. Omenjenega področnega zakona ZVOP-1 oziroma prihajajočega ZVOP-2 nikakor ne gre zanemariti, saj se določbe ZVOP-1 še vedno uporabljajo za tista področja, ki jih Splošna uredba ne ureja oziroma jih področni zakon lahko uredi drugače. Tako bo tudi bodoči ZVOP-2 urejal določene institute, ki jih Splošna uredba ne ureja, med drugim tudi področje videonadzora in neposrednega trženja, ki sta oba zelo pogosti praksi večine organizacij. V številnih državah članicah EU so nadzorni organi že izrekali sankcije zaradi kršitve določb Splošne uredbe. Med najpogostejšimi kršitvami so predvsem pomanjkljivosti na področju zavarovanja osebnih podatkov, (nezadostne) informacijske varnosti in nepooblaščenih vpogledov. Najvišje sankcije za kršitve so pričakovano prejele multinacionalne organizacije, vendar niti srednje velike in majhne gospodarske družbe, ki v svojih sistemih hranijo podatke o zgolj par 100 strankah, niso imune za tveganja, ki jim grozijo na področju varstva osebnih podatkov. Upoštevanje veljavne zakonodaje na področju varstva osebnih podatkov nedvomno pripomore k omejevanju možnih tveganj, sočasno pa povečuje tudi ugled organizacije v očeh posameznikov, konkurence in drugih subjektov.
Keywords: varstvo osebnih podatkov, Splošna uredba (GDPR), dokumentacija, ZVOP-1, ZVOP-2, varnostni incident, samoprijava, odgovornost za kršitve.
Published: 19.12.2019; Views: 424; Downloads: 97
.pdf Full text (955,74 KB)

5.
Politika zasebnosti v finančnih institucijah
Mia Jecelj, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Varstvo osebnih podatkov je danes temeljna pravica, ki se je razvijala vse od neobstoječe pravice pa do pravice, za katero velja danes in sicer z izjemno širokim področjem uporabe. Zaradi tehnološkega napredka, je v zadnjem času vedno bolj ogrožena pravica posameznika o varstvu osebnih podatkov. Predpisi o varstvu osebnih podatkov ne sledijo napredku in zaradi tega ne nudijo več odgovorov na določene dileme. Uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR) in novi predlog Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) poskušata slediti napredku ter s tem povezano po potrebi spreminjati zakone glede varstva osebnih podatkov, da bi bilo varstvo čim bolj sigurno. V prvem delu diplomskega dela bomo opisali splošne pojme s tega področja, prav tako bomo vključili veljavno zakonodajo na tem področju. V nadaljevanju pa se bomo osredotočili na varstvo osebnih podatkov v finančnih institucijah, s poudarkom na vrstah osebnih podatkov, ki jih obdelujejo, ter splošnimi pogoji, ki so predpisani za vsako izmed izbranih aktivnosti. Zaključili bomo z ugotovitvami, ali se obdelava osebnih podatkov v finančnih institucijah razlikuje od obdelave v podjetjih in ali je v skladu z veljavno zakonodajo.
Keywords: osebni podatki, varstvo osebnih podatkov, finančne institucije, Splošna uredba EU, Nova KBM d.d.
Published: 18.12.2019; Views: 380; Downloads: 65
.pdf Full text (833,05 KB)

6.
Informacijski izzivi ob uvedbi splošne uredbe o varstvu podatkov
Avalon Ivanuša, 2019, master's thesis

Abstract: Dolga leta je bilo varstvo podatkov obravnavano kot nadležna naloga, za katero so podjetja »morala« reči, da jo uspešno opravljajo, vendar pa v resnici niso za to niti mignila s prstom. Pravzaprav so to nalogo pogosto spregledala ali pa premalo financirala. S pojavom nove Splošne uredbe EU o varstvu podatkov (angleško »General Data Protection Regulation«; v nadaljevanju GDPR) se je vse to spremenilo. GDPR velja za enega najbolj razširjenih delov zakonodaje EU, pri čemer pa izdaja tako velike kazni, da si nobeno podjetje ne more več privoščiti, da bi ga prezrlo. GDPR razširi pojem »osebni podatki«, pri čemer pa postavlja uporabnika v središče varstva podatkov in njegove zasebnosti. Vsak prebivalec EU ima od zdaj naprej pravico do odločanja in upravljanja v zvezi s tem, kako se njegovi osebni podatki zbirajo, hranijo, uporabljajo, ščitijo, prenašajo in brišejo. V skladu z GDPR lahko uporabniki opustijo skupno rabo osebnih podatkov, prepovejo njegovo nadaljnjo obdelavo in zahtevajo, da se jim vsi podatki pošljejo v berljivi obliki ali pa v celoti izbrišejo iz sistema. Skladnost z GDPR-jem zahteva, da velika podjetja v celoti pregledajo svoje zbiranje podatkov, uporabo in varnostne prakse, kadar gre za velike količine podatkov uporabnikov. To pa od njih zahteva, da ustvarijo učinkovit okvir za upravljanje podatkov, izvedejo revizije, zaposlijo specializirano osebje, organizirajo usposabljanje osebja in tečaje strokovnega razvoja, da se zagotovi, da ima vsak član podjetja jasno razumevanje načel in zahtev GDPR-ja. Na poti do izpolnjevanja vseh zahtev pa se bodo podjetja zagotovo srečevala s številnimi informacijskimi problemi in izzivi, ki jih bodo morala sproti reševati. Dejstvo je, da živimo v digitalni dobi, kjer so osebni podatki uporabnikov zelo pomembni za podjetja, zlasti v panogah, ki jih vodijo podatki o strankah (npr. platforme družbenih medijev). Zaradi novega pomena osebnih podatkov in njegove uporabe se zavest o zasebnosti podatkov povečuje med ljudmi, zato je dobro upravljanje zasebnosti podatkov izjemno pomembno tako za podjetja kot za stranke. Samo magistrsko delo smo razdelili na dva dela, in sicer na teoretični in praktični del. V teoretičnem delu smo se osredotočili na opredelitev zasebnosti in varnosti podatkov, definiranje nove uredbe ter kakšne spremembe in novosti prinaša s sabo, kaj to pomeni za velika podjetja, kot sta npr. Facebook in Apple in kako so informacijske rešitve skladne s samim GDPR-jem. V praktičnem delu pa smo predstavili, kako se je izbrano start-up podjetje Databox pripravljajo na uvedbo nove uredbe.
Keywords: Splošna uredba EU o varstvu podatkov (GDPR), varstvo podatkov, osebni podatki, zasebnost, informacijski izzivi, Databox
Published: 24.10.2019; Views: 420; Downloads: 90
.pdf Full text (2,61 MB)

7.
IMPLEMENTACIJA UREDBE (EU) 2016/679 V PODJETJE X
Nejc Miložič, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo obravnavali postopek implementacije Uredbe (EU) 2016/679 v podjetje X. Uredba (EU) 2016/679 je bolj poznana pod imenom Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov. Sprejeta je bila že leta 2016, vendar pa se je začela uporabljati šele 25. maja 2018, zato smo v prvi polovici leta 2018 bili zasuti s ponudbami oz. novicami o implementaciji nove zakonodaje o varstvu osebnih podatkov. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov pomeni temeljni kamen zakonodaje na tem področju, ki ga je sprejela Evropska Unija. Sprejem nove zakonodaje je bil nujen zaradi tehnološkega napredka, ki je imel za posledico vedno več kršitev oz. posegov v pravico varstva osebnih podatkov. Magistrsko delo sestoji iz šestih sklopov. V prvem delu smo obravnavali temeljne pojme s področja varstva osebnih podatkov. V drugem smo nato predstavili zakonodajni okvir na področju varstva osebnih podatkov in opredelili cilje oz. spremembe, ki jih v pravni sistem prinaša Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov. Osrednji del naloge predstavlja povezovanje teorije s prakso. V tem delu smo pozornost namenili uvedbi določb Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov v podjetje X. Teoretičen okvir smo podkrepili s praktičnimi primeri, ki so uporabni za vsako podjetje. Služijo lahko kot navodila za implementacijo prenovljene zakonodaje. V poglavju o Informacijskem pooblaščencu smo na podlagi mnenja preučevali določene dileme, ki jih prinaša nova zakonodaja. Kasneje smo analizirali stroške, ki jim je podvrženo podjetje pri implementaciji določil Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov. Izhajali smo iz podatkov podjetja X, tržnih cen in rezultatov raziskave na vzorcu 300 podjetij. V zaključku naloge smo podali še krajši komentar predlogu novega Zakona o varstvu osebnih podatkov v Republiki Sloveniji, katerega sprejetje pričakujemo do konca leta 2018.
Keywords: osebni podatek, Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, upravljavec, obdelovalec, pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov
Published: 21.11.2018; Views: 495; Downloads: 168
.pdf Full text (728,42 KB)

8.
Skladnost organizacij s Splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov: primer uvedbe v nepridobitno organizacijo
Neli Pantner, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Splošna uredba EU o varstvu osebnih podatkov [Uredba GDPR] je tematika, ki je z uveljavitvijo 25.5.2018 v svetu podjetništva ustvarila veliko izzivov z vidika zagotavljanja skladnosti poslovnih procesov. Zaradi aktualnosti in polemičnosti Uredbe GDPR smo v teoretičnem delu analizirali zakonsko podlago za ustrezno pridobivanje, obdelavo in shranjevanje osebnih podatkov na podlagi Uredbe GDPR ter preverili priporočene korake in ukrepe pri uvajanju Uredbe GDPR v organizacijah. Na tej podlagi smo nato izvedli študijo primera uvedbe Uredbe GDPR v nepridobitno Organizacijo A, ki se ukvarja z akreditiranimi izobraževanji na spletu. Preverili smo trenutno stanje v organizaciji, izpostavili neskladnosti z Uredbo GDPR in na koncu podali predloge za odpravo neskladij ter naredili oceno učinka za projekt Organizacije A. Ugotavljali smo na katere vidike Uredbe GDPR morajo biti pozorne organizacije, ki se ukvarjajo z izobraževanjem na spletu in preverili predpostavki glede skladnosti organizacije z Uredbo GDPR ter pogojev uvajanja Uredbe GDPR v nepridobitne organizacije v primerjavi s pridobitnimi. Varovanje osebnih podatkov mora v primeru spletnih izobraževanj slediti temeljnim načelom Uredbe GDPR v organizacijah, ki imajo delo povezano z osebnimi podatki. Ugotavljamo, da Organizacija A ni kršila pravic posameznikov in načel Uredbe GDPR, prostor za izboljšavo pa vidimo v pripravi pisne dokumentacije v zvezi z varovanjem osebnih podatkov. V zaključku ugotavljamo, da se v splošnem Uredba GDPR brez izjeme uvaja v vse organizacije, ki obdelujejo osebne podatke, razlike so vidne samo v strogosti potrebnih ukrepov, naravi osebnih podatkov, obsegu obdelave, številu zaposlenih in podobno.
Keywords: diplomske naloge, Splošna uredba EU o varstvu osebnih podatkov (GDPR), skladnost, nepridobitna organizacija, varnost osebnih podatkov, varnostni ukrepi
Published: 09.10.2018; Views: 529; Downloads: 155
.pdf Full text (648,93 KB)

9.
Cenovna diskriminacija na spletu z vidika Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov
Klara Jerman, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V današnjem času se vse več nakupov opravlja preko spleta. Spletno nakupovanje je v veliki meri preseglo tradicionalno nakupovanje zaradi številnih prednosti, ki so potrošniku na voljo. Za spletni nakup morajo potrošniki pred izvedbo nakupa posredovati spletnim ponudnikom osebne podatke, s katerimi se nakup izvede. Ob posredovanju osebnih podatkov se podane informacije pri spletnih ponudnikih zbirajo in hranijo, hkrati pa lahko ponudniki te podatke uporabijo za določanje prodajnih cen blaga in storitev, ponujenih preko spleta. Spletni ponudniki lahko na podlagi podatkov, ki jih pridobijo iz različnih virov, ugotovijo, koliko je posamezni potrošnik pripravljen plačati za določen proizvod in mu glede na to določijo ceno. Glede na potrošnikove osebne preference se cene istega proizvoda med seboj razlikujejo. Tej praksi rečemo cenovna diskriminacija. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR) vsebuje številne določbe, ki se nanašajo na cenovno diskriminacijo. V zaključnem delu želim ugotoviti, ali se Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov nanaša tudi na spletno diskriminacijo cen in kakšne so posledice uporabljivosti te uredbe za področje spletne cenovne diskriminacije. V prvem delu diplomske naloge je opredeljena cenovna diskriminacija in njeni učinki na družbo glede na njen splošni negativni prizvok. Drugi del pa je osredotočen na Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov in njeno uporabljivost za cenovno diskriminacijo ter pravice, ki pripadajo posameznikom, katerih podatki se obdelujejo. V nalogi ugotavljam, da se pri praksi spletne cenovne diskriminacije pogosto obdelujejo osebni podatki, zaradi česar je Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov še posebej uporabna. Spletni ponudniki morajo za obdelavo imeti zakonito podlago, sicer imajo potrošniki na voljo pravice, ki jim jih v primeru nezakonite obdelave podatkov zagotavlja Uredba. Slednja se ne more uporabiti v primeru, ko spletni ponudniki cenovno ne diskriminirajo na podlagi obdelave osebnih podatkov, ampak so različne cene posledica bolj objektivnih dejavnikov, kot so denimo cene ostalih ponudnikov na trgu. Nazadnje ugotavljam tudi, da lahko cenovna diskriminacija kljub njenemu negativnemu prizvoku, pomeni korist tako za ponudnike kot tudi potrošnike, zato bodo morali biti zakonodajalci v prihodnje pri pripravi predpisov, ki bodo omejevali cenovno diskriminacijo, pazljivi, da je ne bi prekomerno omejili.
Keywords: spletna cenovna diskriminacija, Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, obdelava podatkov, osebni podatki
Published: 24.09.2018; Views: 1063; Downloads: 126
.pdf Full text (559,53 KB)

10.
Varstvo otrok na družabnih omrežjih po Splošni uredbi o varstvu podatkov
Nina Gradišnik, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (v nadaljevanju: Uredba) je na področje varovanja osebnih podatkov prinesla veliko sprememb. Ena izmed njih določa, da je obdelava osebnih podatkov otroka, ki temelji na soglasju iz člena 6(1a) Uredbe in se nanaša na storitve informacijske družbe, ki se ponujajo direktno otroku, zakonita le, če takšno odobritev da ali odobri nosilec starševske skrbi otroka. Ker gre za nov predpis in se sodna praksa še ni razvila, se na to tematiko odpira mnogo vprašanj, na številna izmed njih pa še ni odgovora. Tako ni jasno, kaj naj bi pomenil termin, da se »storitev informacijske tehnologije ponuja direktno otroku«. Iz ohlapnih smernic organov Evropske Unije, bi se dalo razbrati, da so to tiste storitve, iz uporabe katerih se otroka izrecno ne izključi. Slednje bi pomenilo, da se ta člen nanaša tudi na družabna omrežja. Vsaj s strani omrežij: Facebook, Snapchat in Google, ugotovimo, da se tega člena, v kolikor je le mogoče izognejo. Kot osrednja pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov služi pogodba, člen 8 Uredbe pa se uporabi le v primeru, ko je za določen osebni podatek (na primer podatek o političnem mnenju, ki spada pod posebne vrste osebnih podatkov) potrebna izrecna privolitev in se ga ne more skriti pod namen izvajanja pogodbe. V pravilnikih posameznih družabnih omrežij lahko zasledimo neskladnosti z Uredbo, kot je na primer kršitev jasnosti in preprostosti jezika iz uvodne določbe 58, člena 7(2) ter 12(1). Najdemo tudi skrita in vnaprej odkljukana okenca, ki vsebinsko določajo obseg pooblastitev glede zbiranja podatkov o otroku, kar bi lahko bila kršitev uvodne določbe 32 Uredbe. Ugotovimo, da je prostora za izboljšave še na pretek in z zanimanjem lahko pričakujemo razvoj, ki ga bo ubrala Uredba in spremembe, ki jih bo še prinesla.
Keywords: Splošna uredba o varstvu podatkov, varstvo osebnih podatkov, privolitev otroka, storitve informacijske tehnologije, družabna omrežja, Facebook, Snapchat, Gooogle
Published: 21.09.2018; Views: 499; Downloads: 99
.pdf Full text (1,00 MB)

Search done in 0.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica