Search the digital library catalog

Abstract: Pojavnost raka se zaradi vse večje izpostavljenosti škodljivim snovem in onesnaženju okolja povečuje. Pomemben dejavnik, ki prispeva k napredovanju omenjene bolezni je oksidativni stres, katerega lahko zmanjšamo z antioksidanti. V preteklosti smo uporabljali sintetične antioksidante, danes pa se zaradi vse večje odpornosti na le te in njihovih negativnih stranskih učinkov uvajajo alternativni naravni viri. Med nje sodi tudi sladki pelin (Artemisia annua L.). Cilj diplomskega dela je bil optimizirati izolacijske postopke pridobivanja ekstraktov sladkega pelina, preveriti njihov antioksidativni potencial in določiti vpliv ekstraktov na metabolno aktivnost celične linije WM-266-4, ob nanosu. Z izvedbo nekonvencionalne ultrazvočne ekstrakcije in konvencionalnih ekstrakcijskih metod, hladne, tople in vroče maceracije ter ekstrakcije po Soxhletu, smo s topilom etanolom (W ≥ 96 %) pridobili ekstrakte sladkega pelina. Določili smo jim vsebnost antioksidantov na podlagi metode DPPH. Za najustreznejšo ekstrakcijsko metodo pridobivanja antioksidantov, toplo maceracijo z mešanjem, smo nato naredili optimizacijo eksperimentalnega načrta po računalniškem programu Design Expert. Kot raziskovani spremenljivki smo postavili temperaturo v območju med 23 °C in 80 °C ter hitrost mešanja med 100 rpm in 700 rpm. Ugotovili smo, da na vsebnost antioksidantov v ekstraktih vpliva temperatura, vpliv hitrosti mešanja med ekstrakcijo pa je zanemarljiv. Temperaturno območje od 55 °C do 62 °C se je za antioksidativni potencial ekstraktov izkazalo kot optimalno. Nazadnje smo preverili inhibicijo ekstraktov z najvišjo vsebnostjo antioksidantov na človeških melanomskih celicah s testom WST-8. Rezultati so pokazali, da vsi ekstrakti močno inhibirajo metabolno aktivnost rakavih celic, kar pripisujemo visokemu deležu antioksidantov v ekstraktih.
Keywords: antioksidanti, maceracija, ultrazvočna ekstrakcija, Soxhlet, WM-266-4 celice
Published in DKUM: 06.09.2023; Views: 423; Downloads: 6

Abstract: Povzetek V diplomskem delu smo raziskali, če izbrana živila vsebujejo vitamin D2 (ergokalciferol), provitamin D2 (ergosterol), vitamin D3 (holekalciferol) in provitamin D3 (7-dehidroholesterol). Analizirali smo živila rastlinskega izvora: ričkovo olje, konopljino olje, posušeno konopljo, gobe (bukov ostrigar) in lucerno ter živila živalskega izvora: sir, sirotka in jajce (rumenjak in beljak). Živila smo predhodno pripravili za nadaljnje analize. Konopljo in suho lucerno smo zmleli, svežo lucerno in sveže gobe smo liofilizirali, nato zmleli, preostanek svežih gob narezali in zamrznili, prav tako tudi svežo lucerno. Sir in sirotka sta bila proizvedena na Kmetiji Krevh po postopku izdelave poltrdega sira. Jajca proste reje smo uporabili sveža. Konopljo, lucerno in gobe smo ekstrahirali po metodi ekstrakcije po Soxhletu in ekstrakcije s superkritičnim fluidom (CO2). Materialom smo določili vsebnost prostih maščobnih kislin. Ekstrakte in ostale materiale smo saponificirali po postopku za saponifikacijo zaestrenega vitamina D in nato vse vzorce (saponificirane in nesaponificirane) analizirali s tekočinsko kromatografijo z masno spektrometrijo. Znano je, da je vitamin D2 prisoten v rastlinskih živilih, vitamin D3 pa v živalskih. Iz nekaterih virov smo ugotovili, da lahko tudi rastline vsebujejo vitamin D3, ter živalski proizvodi vitamin D2, kar smo potrdili tudi z našimi analizami. Ugotovili smo, da je za določitev vitaminov in provitaminov D potrebna saponifikacija, saj je vsebnost vitamina v saponificiranih vzorcih višja. Rezultati kažejo, da je količina vitamina D, ki je topen v maščobah, povezana z vsebnostjo maščob v materialu, za nekatere primere pa smo sklepali, da je vitamin vezan na proteinske molekule.
Keywords: Vitamin D, Soxhlet ekstrakcija, superkritična ekstrakcija, proste maščobne kisline, konoplja, lucerna, ričkovo olje, sir
Published in DKUM: 10.10.2019; Views: 1361; Downloads: 100
Full text (3,38 MB)