Search the digital library catalog

Abstract: Kaj loči tiste, ki podjetniško idejo zgolj občudujejo, od tistih, ki jo dejansko uresničijo? Eden izmed odgovorov se skriva v vplivu podjetniških vzornikov, posameznikov, ki s svojo zgodbo, vrednotami in javnim nastopanjem navdihujejo druge. Diplomsko delo proučuje, kako podjetniški vzorniki vplivajo na oblikovanje podjetniških namer in vedenja, pri čemer se osredotoča na specifičnosti slovenskega okolja. Teoretični okvir raziskave temelji na socialnem učenju, ki poudarja vlogo opazovanja in identifikacije kot ključa za prenos vedenjskih vzorcev. Z analizo štirih izbranih slovenskih podjetnikov: Iva Boscarola, Sama Logina, Joca Pečečnika in Urške Sršen, so bile raziskane razlike v njihovih vrednotah, medijski pojavnosti in načinu komuniciranja. Rezultati potrjujejo, da je vpliv podjetniških vzornikov večplasten: prispevajo k oblikovanju pozitivne podjetniške klime, zmanjšujejo strah pred neuspehom in mladim približujejo podjetništvo kot dosegljivo karierno pot. Delo tako osvetljuje pomen podjetniških zgledov kot dejavnika, ki presega klasične ekonomske spodbude in seže v področje vrednot, identitete in kulture. Vloga vzornikov se kaže kot ključna ne le za posameznike, temveč tudi za razvoj podjetniškega ekosistema v Sloveniji.
Keywords: Podjetniški vzorniki, podjetništvo, socialno učenje, podjetniška kultura, slovenski podjetniki, podjetniške namere.
Published in DKUM: 26.09.2025; Views: 0; Downloads: 7
Full text (1,31 MB)

Abstract: V magistrskem delu smo proučevali socialno podjetništvo in podjetništvo mladih na evropski, nacionalni in regijski ravni. V teoretičnem delu smo najprej obravnavali osnove podjetništva v ekonomski teoriji in se nato posvetili vključujočemu podjetništvu, ki se osredotoča na ranljive skupine, kot so invalidi, starejši, priseljenci, ženske in mladi. V raziskavi smo strukturirano proučili podjetništvo mladih, saj so bili mladi vrsto let v javnih razpravah zapostavljeni. Obravnavali smo starostno kategoriziranje mladih in opredelili podjetniške izzive, s katerimi se mladi soočajo v večji meri kot preostali podjetniki. Ugotovili smo, da je uspeh mladih podjetnikov pomembno odvisen od nabora osebnih, družinskih, izobraževalnih in okolijskih dejavnikov. Nadaljevali smo s proučevanjem socialnega podjetništva, ki je razkrilo, da je zakonodaja v Sloveniji in Evropi usmerjena k spodbujanju socialnih podjetij s ciljem pozitivnega družbenega učinka, nepridobitnosti in reinvestiranju presežkov. Empirični del je sestavljen iz primarne raziskave in primerjalne analize. V okviru prve smo raziskali področje podjetništva mladih v Savinjski regiji, kjer so nas zanimali predvsem njihovi pogledi na podjetništvo, vključno s socialnim. Predvsem nas je zanimalo naslednje: odnos do finančnih in družbenih donosov podjetij, motivacijski dejavniki za podjetniško udejstvovanje, poznavanje socialnega podjetništva, prepreke, ki jih oddaljujejo od podjetniške namere in mnenje o delu Evropske unije. V drugem delu empiričnega dela magistrske naloge smo izvedli primerjalno analizo primarnih in sekundarnih podatkov. Primarni podatki so predstavljali izsledke prvega dela empiričnega raziskovanja, sekundarni podatki pa so bili pridobljeni iz raziskave Flash Eurobarometer (2023). S to primerjavo smo ugotavljali vzorčne povezave med primarnim in sekundarnim virom podatkov. Pri tem smo ugotovili, da kljub visoki ozaveščenosti mladi v Savinjski regiji, Sloveniji in tudi v Evropi izkazujejo zmerno zanimanje za socialno podjetništvo, predvsem zaradi pomanjkanja znanja in kapitala. Glavni zavirajoči dejavnik za podjetništvo med mladimi v Savinjski regiji, to je pomanjkanje kapitala ali sredstev za samozaposlitev, pa je bistveno višji v primerjavi s povprečjem Slovenije ter Evrope. Ta študija potrjuje, da so prizadevanja za spodbujanje podjetništva med mladimi ključna za razvoj dinamične in socialno odgovorne ekonomije.
Keywords: socialno podjetništvo, socialno podjetje, podjetništvo mladih, vključujoče podjetništvo
Published in DKUM: 16.07.2024; Views: 170; Downloads: 76
Full text (2,42 MB)

Abstract: Socialno podjetništvo je relativno nov izraz, njegove začetke je možno zaznati že v davni zgodovini podjetništva. Ta način poslovanja omogoča podjetnikom, da živijo svoje življenje z namenom in se povezujejo z drugimi na osebni ravni. Daje jim tudi priložnost, da drugim zagotovijo dolgotrajno srečo in navdih. V afriških državah, konkretno v državi Gambija, je veliko pomanjkanje podjetniških kompetenc pri posameznikih. To se odraža v slabi podjetnosti in nizki gospodarski razvitosti države. Razlog za to leži v nizki izobrazbi in revnem načinu življenja, z osredotočenostjo na preživetju. Ugotovili smo, da socialno podjetje Za otroke sveta s pomočjo svojih prostovoljcev, ki sodelujejo pri izobrazbi otrok, vpliva na razvoj podjetniških kompetenc pri posameznikih.
Keywords: socialno podjetništvo, podjetniške kompetence, Društvo za otroke sveta, Gambija, Potuj kot prostovoljec, revščina
Published in DKUM: 14.09.2023; Views: 431; Downloads: 81
Full text (1,56 MB)

Abstract: Zaključna naloga govori o socialnem podjetništvu. Za to temo smo se odločili, saj nam je bila nepoznana in smo želeli izvedeti več. V prvem delu smo razjasnili pojem podjetništvo in socialno podjetništvo. Nadaljevali smo z zastavljanjem ciljev glede diplomske naloge: seznanjenost glede socialnega podjetništva v Sloveniji in evropskih državah, začetki socialnega podjetništva v Sloveniji, torej zgodovino socialnega podjetništva. Analizirali smo prednosti in slabosti ter priložnosti in nevarnosti socialnega podjetništva. Pri analizi smo ugotovili, da ima socialno podjetništvo kar nekaj pregrad, ki jih ovirajo pri razvoju. V naslednjem poglavju smo se osredotočili na razlike v politiki na področju socialnega podjetništva v Evropski Uniji Osredotočili smo se na politiko na področju socialnega podjetništva v Sloveniji in povzeli zakonodajno strukturo med leti 2011-2018. V naslednjem poglavju smo se osredotočili na podporo, ki jo ima socialno podjetništvo v Sloveniji. Pri socialnem podjetništvu je na začetku možno dobiti razne finančne pomoči, ki pomagajo pri zagonu novega podjetja. Opravili smo analizo izbranega primera, ki se ukvarja s socialnim podjetništvom. Analizirali smo Združenje socialnega podjetništva Slovenije. Intervjuvali smo Mojco Žganec Metelko, ki opravlja delo generalne sekretarke na Združenju. Gospa je s konkretnimi odgovori odgovorila na vprašanja, ter pojasnila dogajanje v socialnem podjetništvu V združenju želijo pomagati svojim članom na področju izobraževanja, raznih seminarjev, oddajanje svojih prostorov za mreženje socialnih podjetnikov med seboj, želijo biti glas socialnega podjetništva na ravni države. Pritegnilo nas je to, da so začeli iz čistega začetka, bili so med prvimi, ki so začeli na tem področju. Skozi leta so se nadgrajevali in poskušali nove stvari. Kljub temu, da niso imeli nikakršne podpore so ostali motivirani in delovni.
Keywords: Podjetništvo, socialno podjetništvo, socialni podjetniki, Združenje socialna ekonomija Slovenije, Evropska unija, Slovenija, rast.
Published in DKUM: 28.10.2019; Views: 1142; Downloads: 135
Full text (528,98 KB)

Abstract: Socialno podjetništvo in ponovna uporaba postajata vse pomembnejši področji proučevanja, saj vzpostavljata inovativne pristope k reševanju socialnih in okoljskih problemov ter oblikujeta nove poslovne modele. Število in raznovrstnost modelov, ki jih zasledimo v literaturi, implicirata na številne dejavnike ter mnoge deležnike vzpostavitve in delovanja socialnih podjetij in organizacij za ponovno uporabo. Nedorečenost obstoječih modelov se nanaša predvsem na pomanjkljivo vsebinsko opredelitev odnosov med ključnimi deležniki tako v socialnem podjetništvu kot tudi pri ponovni uporabi ter odsotnost povezave ključnih dejavnikov, ki so pomembni za vzpostavitev in delovanje organizacije za ponovno uporabo, ki deluje kot socialno podjetje. Zato je bil glavni namen študije raziskati, kateri so tisti ključni dejavniki, ki vplivajo na vzpostavitev socialnega podjetništva in vzpostavitev dejavnosti ponovne uporabe, jih identificirati ter združiti v okviru disertacije. Posebno pozornost smo namenili oblikovanju nabora pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da bo organizacija za ponovno uporabo, ki deluje kot socialno podjetje, lahko uspešno delovala. Rezultati raziskave teoretičnega dela predstavljajo razvoj novega celovitega modela, v okviru katerega smo identificirali pet ključnih dejavnikov vzpostavitve organizacije za ponovno uporabo: ponudbo, povpraševanje, mreženje, lokalno skupnost in institucionalni okvir. V drugem delu doktorske disertacije smo razviti teoretični model analizirali v okviru študije primera socialnega podjetja Recosi v Sloveniji. Poudarek je bil na empiričnem testiranju treh ključnih dejavnikov, ki smo jih v doktorski disertaciji opredelili za bistvene. Ti so: mreženje, povpraševanje in lokalna skupnost. Rezultati raziskave dejavnika mreženja so pokazali, da je socialno podjetje Recosi v Sloveniji vključeno v mednarodno socialno franšizo, kar je v skladu z opredeljenim v teoretičnem modelu. Dejavnik povpraševanja smo preverili na vzorcu 600 naključno anketiranih Slovencev in na osnovi rezultatov empirične raziskave med drugim ugotovili, da več kot 50 % Slovencev že kupuje rabljene izdelke. Ugotovili smo tudi, da obstajata dve skupini kupcev, ki imata izražene preference do nakupa rabljenih izdelkov, ter tako empirično potrdili dejavnik povpraševanja, ki smo ga vsebinsko opredelili v teoretičnem modelu. Na koncu smo na vzorcu šestih lokalnih skupnosti, v katerih so že vzpostavljene organizacije za ponovno uporabo, preverili še dejavnik lokalne skupnosti. Ugotovili smo, da imajo lokalne skupnosti pozitiven odnos do vzpostavitve organizacij za ponovno uporabo, vendar pa se še vedno ne zavedajo, da je njihova podpora bistvena za vzpostavitev in delovanje organizacij za ponovno uporabo v Sloveniji. Zato bo lokalne skupnosti treba bolj ozavestiti in jasneje opredeliti njihovo vlogo pri vzpostavitvi organizacij za ponovno uporabo, ki je ključna za delovanje, kot izhaja iz ugotovitev teoretičnega modela. Spoznanja raziskovalnega dela o ključnih dejavnikih, ki jih poudarja disertacija, omogočajo razumevanje nekaterih pogosto prezrtih dognanj glede razvoja organizacij za ponovno uporabo, ki delujejo kot socialna podjetja. Teoretična opredelitev modela odpira možnosti za prihodnje empirične raziskave, predvsem raziskavo ključnega dejavnika ponudbe, ki ga v naši doktorski disertaciji nismo preverjali.
Keywords: socialno podjetništvo, ponovna uporaba, organizacije za ponovno uporabo, model, dejavniki, mreženje, lokalna skupnost, ponudba, povpraševanje
Published in DKUM: 28.05.2019; Views: 1507; Downloads: 192
Full text (3,50 MB)