1. Samoomejevanje uporabe spletnih socialnih omrežij : magistrsko deloAleša Franc, 2025, master's thesis Abstract: Spletna socialna omrežja (SSO) predstavljajo vseprisoten, dinamičen in pomemben del sodobnega življenja, saj bistveno vplivajo na oblikovanje identitete, medosebne odnose in vsakodnevno komunikacijo. V magistrski nalogi so predstavljeni teoretični pristopi k razumevanju motivacije za (ne)problematično rabo, razvoj kognitivnih, čustvenih in vedenjskih vzorcev ter možne negativne posledice uporabe. Glavni namen dela je bil s pomočjo enotedenske intervencije samoomejevanja uporabe preučiti vpliv na različne psihološke konstrukte, vlogo zasvajajoče rabe ter motivacijo sodelovanja in samega procesa samoomejevanja. Končni vzorec je zajemal 24 udeležencev, pri katerih so bile ugotovljene pozitivne spremembe pri FoMO, anksioznosti, depresivnih simptomih, stresu in psihološkem blagostanju. Pri osamljenosti, socialni povezanosti, samospoštovanju, zadovoljstvu z življenjem in kakovosti spanja ni bilo statistično značilnih sprememb. Zasvajajoča uporaba ni imela vpliva na učinkovitost intervencije, najbolj izražen motiv uporabe je bila zabava, najmanj pa motiv negativne družbene moči. Sodelovanje so motivirali radovednost, samoraziskovanje, optimalnejša raba časa ter pomoč raziskovalki, proces samoomejevanja pa je bil večinoma opisan kot pozitiven. V diskusiji so predstavljene možne razlage (ne)dobljenih učinkov. Povezane so z zmanjšano izpostavljenostjo obvestilom in stresorjem, prekinitvijo avtomatiziranega pregledovanja vsebin, zmanjšanjem socialnih primerjav, osredotočenostjo na druge dejavnosti, refleksijo, čustveno oporo, začetno odsotnost težav, kompenzacijo, kratkotrajnostjo intervencije in podobno.
Keywords: samoomejevanje, spletna socialna omrežja, problematična uporaba, psihološki konstrukti, vodenje dnevniških zapisov
Published in DKUM: 19.12.2025; Views: 0; Downloads: 4
 Full text (1,60 MB) |
2. |
3. Vpliv socialnih omrežij na samodiagnozo motnje pozornosti in hiperaktivnosti med mladostnikiNeža Krajnc, 2025, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Motnja pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD) je pogosta razvojna motnja zato mladostniki vse pogosteje iščejo informacije tudi prek družbenih omrežij. To lahko vodi v pojav samodiagnoze. Digitalni viri omogočajo dostopnost informacij, vendar prinašajo tudi tveganja napačnih razlag in širjenja stereotipov.
Metode: Pregledali, analizirali in sintetizirali smo znanstveno literaturo in pri tem uporabili opisno metodo, analizo, kompilacijo, komparacijo in sintezo. Znanstveno literaturo smo poiskali v podatkovnih bazah: Cochrane Library, PubMed in ScienceDirect ter dodatno v iskalniku Google Schoolar. Potek izbora člankov smo prikazali s pomočjo PRISMA diagrama. Vključene članke smo prikazali v evalvacijski tabeli. Pomembne podatke iz literature smo povzeli v tematski analizi.
Rezultati: V podatkovnih bazah smo dobili 41 zadetkov, v končno analizo smo jih vključili osem. Ugotovili smo, da socialna omrežja pomembno vplivajo na samodiagnozo ADHD med mladostniki. Mladi pogosto uporabljajo spletne vsebine za prepoznavanje simptomov, kar lahko vodi do hitrejšega iskanja pomoči, a tudi do napačnih samodiagnoz.
Razprava in zaključek: Na podlagi ugotovitev identificiranih raziskav lahko povzamemo, da socialna omrežja pomembno vplivajo na samodiagnozo ADHD med mladostniki. Mladi pogosto v spletnih vsebinah prepoznajo lastne simptome, kar lahko vodi do občutka pripadnosti, a tudi do napačnih samodiagnoz.
Keywords: socialna omrežja, samodiagnoza, ADHD, najstniki
Published in DKUM: 18.11.2025; Views: 0; Downloads: 10
Full text (741,05 KB) |
4. Marketinški načrt za potrebe podjetja/organizacijeIgnjat Nešić, 2025, undergraduate thesis Abstract: Rokomet je eden od najbolj priljubljenih ekipnih športov v Sloveniji, Rokometni klub Trimo iz Trebnjega pa je med najvišje uvrščenimi v prvi slovenski rokometni ligi, Ligi NLB. Glede na vpliv na lokalnem in državnem nivoju ter željo po nadaljnjem napredku na mednarodnem nivoju klub že zdaj veliko pozornost namenja marketinškim aktivnostim. Glede na trenutno stanje in načrte pa obstaja prostor za izboljšave, kar je podano kot predlog ob koncu raziskave.
Diplomsko delo je opravljeno s ciljem priprave marketinškega načrta Rokometnega kluba Trimo Trebnje, ki temelji na rezultatih teoretične in empirične raziskave. Z namenom doseganja ciljev povečanja števila gledalcev in sponzorjev, so predlagani ukrepi usmerjeni predvsem v učinkovito uporabo digitalnega komuniciranja, raznoliko ponudbo marketinških materialov in kreativne marketinške akcije, ki bodo pritegnile vse kategorije ljubiteljev rokometa. Z naraščajočo popularnostjo kluba lahko pričakujemo povečanje članstva in večjo bazo rokometašev. Dobro izdelan marketinški načrt in njegovo vestno izvajanje sta eden od predpogojev za celotno športno in poslovno uspešnost kluba.
Keywords: Marketing v športu, navijači, rokomet, socialna omrežja, sponzorstvo
Published in DKUM: 13.06.2025; Views: 0; Downloads: 24
Full text (1,87 MB) |
5. Socialna omrežja kot marketinško orodje za košarkarske klubeMark Babšek Vrečko, 2025, undergraduate thesis Abstract: Družbena omrežja so postala ključno orodje v športnem marketingu, saj omogočajo neposredno komunikacijo z navijači, gradnjo prepoznavnosti in spodbujanje prodaje. Košarkarski klubi se vse bolj zavedajo pomena digitalne prepoznavnosti in uporabljajo različne strategije za optimizacijo svoje komunikacije. Ta naloga preučuje vlogo družbenih omrežij v marketingu košarkarskih klubov ter analizira njihove učinke na povezovanje z občinstvom in poslovni uspeh.
S pomočjo analize obstoječih praks in primerov iz košarkarskega okolja naloga razkriva, kako učinkovite strategije na družbenih omrežjih prispevajo k večji angažiranosti navijačev ter boljšemu trženju klubskih vsebin. Prav tako izpostavlja izzive, s katerimi se klubi soočajo pri upravljanju digitalnih platform, in ponujajo smernice za izboljšanje njihovi prisotnosti na spletu. Rezultati raziskave bodo lahko služili kot podlaga za nadaljnje izboljšave in razvoj digitalnih marketinških strategij v športu.
Raziskava potrjuje, da so družbena omrežja ključna za prepoznavnost in marketing košarkarskih klubov. Uspeh temelji na doslednih objavah, vizualno privlačnih vsebinah in aktivni komunikaciji. Klubi, ki vlagajo v digitalni marketing, dosegajo boljše rezultate, a se soočajo z izzivi, kot sta pomanjkanje sredstev in nepoznavanje algoritmov. Študija ponuja smernice za izboljšanje digitalnih strategij. Študija potrjuje, da prilagoditev strategij na podlagi analitike ter uporaba vplivnežev in partnerskih kampanj bistveno prispevata k večji prepoznavnosti in vključenosti občinstva, hkrati pa ponuja smernice za optimizacijo digitalnega marketinga v košarki.
Keywords: socialna omrežja, marketing, promocija, košarkarski klubi
Published in DKUM: 04.06.2025; Views: 0; Downloads: 25
Full text (938,06 KB) |
6. Moč socialnih omrežij za prepoznavnost podjetjaNika Vidovič, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga obravnava vlogo socialnih omrežij pri povečevanju prepoznavnosti podjetij s
poudarkom na treh najpomembnejših platformah – Facebook, Instagram in TikTok. Socialna omrežja so v zadnjem desetletju postala nepogrešljiv del sodobnih marketinških strategij, saj
podjetjem omogočajo, da učinkovito komunicirajo s ciljno publiko, gradijo blagovno znamko in povečujejo svoj tržni delež. Te platforme ponujajo edinstvene priložnosti za kreativno izražanje in interakcijo z uporabniki, kar je bistvenega pomena v digitalni dobi, kjer je pozornost potrošnikov pogosto omejena.
V nalogi je poudarek na tem, kako lahko pravilna uporaba socialnih omrežij poveča prepoznavnost podjetja in izboljša angažiranost strank. S pomočjo natančne analize različnih primerov iz prakse ter obstoječe literature naloga ugotavlja, da je strateška uporaba socialnih omrežij ključnega pomena za uspeh v današnjem izjemno konkurenčnem poslovnem okolju.
Podjetja, ki uspešno integrirajo socialna omrežja v svoje marketinške strategije, lahko bistveno povečajo svojo prepoznavnost, okrepijo blagovno znamko in dosežejo večji tržni delež. Poleg tega lahko s tem okrepijo zvestobo svojih strank in ustvarijo trajnostno konkurenčno prednost, ki jim omogoča dolgoročni uspeh.
V svetu, kjer je digitalna prisotnost pogosto ključni dejavnik med uspehom in neuspehom, so socialna omrežja postala nepogrešljiva orodja za izgradnjo trdne in prepoznavne blagovne znamke. Uspeh na teh platformah zahteva stalno prilagajanje, kreativnost in strateško vodenje, ki podjetjem omogočajo, da ostanejo ključni korak pred konkurenco. Poleg tega so socialna omrežja omogočila podjetjem neposredno komuniciranje s strankami, kar ustvarja priložnosti za takojšnje povratne informacije in prilaganje marketinških kampanj v realnem času. To omogoča boljšo prilagoditev potrebam in željam potrošnikov, kar je ključnega pomena za izboljšanje uporabniške izkušnje in povečanje zvestobe.
Ena izmed ključnih ugotovitev naloge je tudi ta, da socialna omrežja omogočajo ciljno usmerjeno oglaševanje, kar pomeni, da lahko podjetja z natančno definiranimi oglaševalskimi kampanjami dosežejo specifične segmente svojega trga. To prinaša številne prednosti, kot so večja učinkovitost marketinških izdatkov, povečana relevantnost oglasov za uporabnike in
posledično večji donos na investicijo. Na primer Facebook in Instagram omogočata podjetjem natančno določitev ciljne publike glede na demografske podatke, interese in vedenje, medtem ko TikTok ponuja možnosti ustvarjanja viralnih kampanj, ki lahko hitro dosežejo široko občinstvo.
Na koncu naloga ugotavlja, da socialna omrežja niso zgolj le opcija, temveč nujna komponenta za podjetja, ki želijo uspeti v digitalni dobi. Njihova moč leži v sposobnosti medsebojnega povezovanja, komuniciranja in ustvarjanja zvestobe med potrošniki, kar lahko bistveno vpliva
na uspeh in trajnost podjetja na prodajnem trgu. Podjetja, ki znajo izkoristiti potencial socialnih omrežij, lahko ne le povečajo svojo prepoznavnost, ampak tudi izboljšajo svojo konkurenčnost ter si zagotovijo pomemben delež na vedno bolj globaliziranem in digitaliziranem trgu. S stalnim
vlaganjem v razvoj digitalnih strategij in prilagajanjem na nove trende lahko podjetja ostanejo relevantna in konkurenčna tudi v prihodnosti.
Keywords: Socialna omrežja, prepoznavnost podjetja, doseg ciljne publike
Published in DKUM: 11.10.2024; Views: 0; Downloads: 94
Full text (1,49 MB) |
7. Nasilje na socialnih omrežjih : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostAndraž Žontar, 2024, undergraduate thesis Abstract: V današnjem času imamo internet na dosegu roke v vsakem trenutku življenja, saj so naši pametni telefoni ves čas prisotni v naših žepih. Z velikim razvojem tehnologije se je povečala tudi uporaba socialnih omrežij. Omenjena omrežja imajo zelo veliko pozitivnih lastnosti, kot so hitra komunikacija, ostajanje v stiku z ljudmi, ki so doma daleč stran, pošiljanje fotografij, pošiljanje zvočnih posnetkov, možnost video klicev ter druge stvari. Ne smemo pa pozabiti slabosti socialnih omrežij, kot so: širjenje lažnih govoric, izsiljevanje, grožnje, nadlegovanje in drugo. Temu rečemo spletno nasilje, ki je v današnjem času zelo velik problem, saj ljudi postavi v situacije, ki lahko vodijo do depresije, osramočenosti, občutkov ničvrednosti in nemoči. Nasilje na socialnih omrežjih je velik problem zaradi svoje razširjenosti, anonimnosti uporabnikov in težav pri nadzoru vsebine. Objavljena nasilna vsebina se hitro širi in težko odstrani, kar podaljšuje trpljenje žrtev in povzroča resne psihološke posledice. Pomanjkanje učinkovite regulacije in počasni odzivi na prijave dodatno otežujejo reševanje tega problema. Izvedli smo anketo, s katero smo ugotavljali mnenje, ki ga imajo ljudje o nasilju na socialnih omrežjih. Opazili smo, da ljudje redko zasledijo nasilne vsebine na socialnih omrežjih in da sami po večini nasilnih vsebin ne objavljajo, opažajo pa, da nasilje na socialnih omrežjih strmo narašča. Za reševanje tega problema je potrebno sodelovanje med platformami socialnih omrežij, zakonodajalci, vzgojitelji in uporabniki samimi. Potrebna so izobraževanja o varni in odgovorni uporabi interneta, strožji zakoni in regulacija ter učinkovitejši sistemi za prijavo in obravnavo nasilnih dejanj na spletu. Za storilce, ki povzročajo spletno nasilje, predlagamo kaznovanje; tako bi se omenjeno nasilje najhitreje zaustavilo in bi se uporabniki socialnih platform počutili varneje.
Keywords: spletno nasilje, socialna omrežja, internet, diplomske naloge
Published in DKUM: 30.09.2024; Views: 0; Downloads: 110
Full text (812,75 KB) |
8. Vpliv socialnih omrežij na individualno delovno uspešnostMerisa Durović, 2024, undergraduate thesis Abstract: Socialna omrežja so internetne aplikacije interaktivnega značaja, ki služijo ustvarjanju in deljenju vsebin na individualni in skupinski ravni. Platforme, kot so Facebook, Instagram, Twitter in druge omogočajo hitro izmenjavo informacij v realnem času ter so ključna za trženje izdelkov in storitev. Podjetja izkoriščajo ta orodja za promocijo izdelkov in storitev, ustvarjanje odnosov z uporabniki in krepitev zavesti o blagovni znamki. Socialna omrežja danes pripomorejo k večji poslovni uspešnosti podjetja. Prav tako pa je poslovna uspešnost podjetja povezana z delovno uspešnostjo zaposlenih, ki izhaja iz njihovih sposobnosti, izkušenj ter znanja. Zaposleni in delovno okolje igrajo ključno vlogo. Delovna uspešnost se nanaša na dejanja posameznikov, ki prispevajo k ciljem organizacije. Vpliv socialnih omrežij na delovno uspešnost posameznika je pomemben, saj te omogočajo izboljšano komunikacijo med zaposlenimi ne glede na lokacijo, spodbujajo sodelovanje in timsko delo ter omogočajo hiter dostop do informacij. Kljub koristim pa prekomerna uporaba socialnih omrežij med delovnim časom lahko zmanjša produktivnost, saj odvrača od opravljanja nalog in posledično doseganja ciljev. Neprekinjeno preverjanje omrežij lahko vodi do zamujenih rokov in slabše uspešnosti pri delu. Izvedli smo raziskavo med zaposlenimi v podjetju X. Skozi proces raziskave sta nas vodili dve hipotezi. Prva je bila: Socialna omrežja negativno vplivajo na individualno delovno uspešnost, medtem ko se je druga glasila: Zaposleni preveč časa (5 ur ali več) preživljajo na socialnih omrežjih. Na osnovi izvedene empirične raziskave smo prvo hipotezo potrdilli in drugo ovrgli. V teoretičnem delu smo proučevali delovno uspešnost zaposlenega, socialna omrežja, njihove prednosti in slabosti ter kakšen vpliv imajo na zaposlene in podjetje. Sledil je empirični del diplomske naloge, kjer so rezultati pokazali, da se zaposleni zavedajo vseh negativnih posledic, ki jih lahko prinese prekomerna uporaba socialnih omrežij, zato jih premišljeno uporabljajo ter hkrati omejijo njihov čas uporabe.
Keywords: Socialna omrežja, individualna delovna uspešnost, zaposleni, delodajalec, motivacija.
Published in DKUM: 09.09.2024; Views: 17; Downloads: 66
Full text (1,55 MB) |
9. Spolno nasilje nad otroki in mladostniki v obdobju interneta in socialnih omrežij : magistrsko deloAnja Zorman Puher, 2024, master's thesis Abstract: Magistrska naloga obravnava problematiko preteklega spletnega spolnega nasilja med študenti slovenskih univerz. Nasilje na internetu je kompleksen pojav, ki prizadene veliko mladih in pusti dolgotrajne posledice. V teoretičnem delu naloge so opredeljeni ključni pojmi, kot so spolno nasilje, njegove oblike in posledice za otroke in mladostnike. Posebno pozornost smo namenili spletnemu nadlegovanju, spletnemu spolnemu izsiljevanju, neželenemu pošiljanju spolnih vsebin in drugim oblikam spletnega nasilja. V empiričnem delu smo se osredotočili na analizo izkušenj študentov s spletnim spolnim nasiljem. Raziskava je temeljila na vzorcu 182 študentov različnih fakultet. Rezultati so pokazali, da je 35 % udeležencev izkusilo neko obliko spletnega spolnega nasilja. Nadaljnje ugotovitve so razkrile, da so ženske statistično značilno bolj izpostavljene spletnemu spolnemu nasilju kot moški, kar potrjuje spolno diferenciacijo tveganja. Raziskava je prav tako potrdila, da največji delež spolnega nadlegovanja ali zlorabe na spletu doživijo mladostniki med 15. in 19. letom, kar poudarja ranljivost te starostne skupine. Analiza je pokazala šibko pozitivno korelacijo med povečanjem starosti in prvo izpostavljenostjo nasilju. Glede na to, da se bo večina otrok in mladostnikov v svojem življenju srečala z neko obliko spletnega spolnega nasilja, je po našem mnenju nujno, da se ozaveščanje o nevarnostih vključi kot obvezna komponenta izobraževalnih programov.
Keywords: spolno nasilje, spletno spolno nadlegovanje, spletna spolna zloraba, otroci, mladostniki, socialna omrežja, magistrska dela
Published in DKUM: 30.08.2024; Views: 92; Downloads: 117
Full text (1014,34 KB) |
10. Uporaba socialnih omrežij za poučevanje matematike v vrtcu : diplomsko deloTeja Špilek, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga z naslovom Uporaba socialnih omrežij za poučevanje matematike v vrtcu je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so obravnavana teoretična izhodišča o poučevanju matematike v vrtcu − novi mediji s poudarkom na socialnih omrežjih. Posebej je definirana raba socialnih omrežij v namene poučevanja, kjer je izpostavljen namen rabe s strani vzgojiteljev, vpliv socialnih omrežij na profesionalni razvoj vzgojiteljev, varna uporaba socialnih omrežij s strani vzgojitelja, raba s strani študentov in začetnikov, hkrati so našteta socialna omrežja, ki jih vzgojitelji uporabljajo, prav tako je ovrednotena raba socialnih omrežij za poučevanje matematike, na koncu pa so navedeni tudi primeri dejavnosti, ki jih najdemo na socialnih omrežjih. V empiričnem delu je podrobneje obravnavana raziskava rabe socialnih omrežij med študenti predšolske vzgoje in razrednega pouka, pri čemer smo se osredotočili predvsem na uporabo, ki je povezana s področjem matematike. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika, obdelani s pomočjo programa SPSS ter predstavljeni tabelarično. Rezultati raziskave so pokazali, da je matematika peto najpogostejše področje, za katerega anketiranci iščejo ideje na socialnih omrežjih. Prav tako smo ugotovili, da zelo majhen delež anketirancev na socialnih omrežjih spremlja vplivneže s področja matematike.
Keywords: socialna omrežja, poučevanje matematike, vrtec, vzgojitelji, študenti
Published in DKUM: 22.08.2024; Views: 63; Downloads: 74
Full text (3,07 MB) |
