1. Fragmentacija plastičnih materialov v različnih vodnih okoljih : magistrsko deloNoemi Sep, 2023, master's thesis Abstract: Namen magistrske naloge je bil preučiti in primerjati mehanizme degradacije oziroma fragmentacije štirih konvencionalnih plastičnih materialov (polietilen tereftalat (PET), recikliran polietilen tereftalat (rPET), vlakna polietilen tereftaltata (PETFIB), vlakna melaminske eterificirane smole (MERFIB)) in enega biorazgradljivega plastičnega materiala (polilaktična kislina (PLA)) v treh modelnih vodah z različnimi vrednostmi pH (4, 7 in 10) ter v dveh realnih vodah (pitna voda in morska voda). Fragmentacijo plastičnih materialov smo preučevali za njihovo izpostavljenost v treh različnih časovnih obdobjih (1 mesec, 3 meseci in 6 mesecev). Tako smo primerjali kinetiko degradacije/fragmentacije različnih plastičnih materialov ter preučevali vpliv različnih parametrov, kot sta časovna izpostavljenost, vpliv naravnega okolja ter pH vrednosti na kinetiko degradacije. V sklopu magistrske naloge smo prav tako izvedli eksperiment, pri čemer smo uporabili 10-kratno količino začetnega vzorca, kjer smo spremenili razmerje med materialom in vodnim medijem. Na koncu smo izvedli še standardni test za določanje toksičnost (TCLP) po standardu SW-846 Test Method 1311.
Spremembe v masi plastičnih materialov ter količino nastale mikroplastike smo kvantificirali s pomočjo gravimetrije. Morebitne morfološke spremembe materiala smo okarakterizirali s pomočjo optičnega mikroskopa, morebitne spremembe funkcionalnih skupin pa smo spremljali z ATR-FTIR spektroskopijo. V vodnih medijih smo spremljali spreminjanje naslednjih parametrov: pH vrednost, prevodnost, motnost, povprečno velikost delcev ter skupni organski ogljik.
Med petimi preučevanimi materiali kaže MERFIB največjo stopnjo degradacije, najbolj obstojen med preučevanimi materiali pa je konvencionalni material PET. Po šestih mesecih izpostavljenosti smo pri materialih PET, rPET in MERFIB lahko zasledili največjo stopnjo degradacije v primeru uporabe modelne vode s pH vrednostjo 4. V primeru materiala PETFIB pa se je za najučinkovitejše degradacijsko sredstvo izkazala morska voda. PLA se je najbolj degradirala v modelni vodi s pH vrednostjo 10.
S pomočjo standardnega testa za določanje toksičnosti smo prav tako potrdili, da je med petimi preučevanimi materiali MERFIB najbolj nagnjen k fragmentaciji zaradi njegove vlaknaste strukture. Keywords: plastični materiali, fragmentacija, polietilen tereftalat, recikliran polietilen tereftalat, vlakna polietilen tereftaltata, polilaktična kislina, vlakna melaminske eterificirane smole Published in DKUM: 01.03.2023; Views: 660; Downloads: 47
Full text (5,47 MB) |
2. Fragmentacija vlaken iz melaminskih eterificiranih smol v naravnem okolju : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnjeNina Podlesnik, 2020, undergraduate thesis Abstract: Vlakna iz melaminske eterificirane smole imajo specifične lastnosti, kot so nizka toplotna prevodnost, odlična toplotna stabilnost do okoli 300 °C (material se ne tali, kaplja ali krči), visoka kemijska in UV odpornost. Zaradi svojih lastnosti so vlakna uporabna v številnih industrijskih aplikacijah, kot na primer za ognjevarne zaščitne obleke, za filtrni medij visoke zmogljivosti in učinkovitosti, za izolacije itd. Vprašanje pa je kaj narediti s proizvodom po končani življenjski dobi zaradi njegove termične stabilnosti in strukture ter kakšen je vpliv vlaken na okolje. Plastični odpadki negativno vplivajo na zdravje ljudi in živali ter onesnažujejo okolje.
V diplomski nalogi smo opazovali kaj se zgodi z vlakni po krajši izpostavljenosti v naravnih okoljih. Osredotočili smo se na izpostavljenost materiala v zemlji in v vodah. Pri izpostavljenosti vlaken v zemlji smo opazovali vizualne spremembe, spremembo mase ter izvedli IR spektroskopijo. Pred in po izluževanju vlaken v naravne vode (sladke in slane) pa smo merili vsebnosti amonijaka, formaldehida, celotnega dušika in ogljika, vrednost kemijske potrebe po kisiku (KPK) in osnovne parametre onesnaženosti vode (motnost, prevodnost in pH). Dodatno smo izvedli eksperiment z modelnimi vodami, pri čemer smo analizirali kako vpliva slanost ter pH na izluževanje materiala.
Rezultati kažejo, da se vlakna pri poskusu z zemljo niso kaj dosti spremenila, kot smo tudi predvidevali, saj so bila v zemlji le relativno kratek čas. V nasprotju s predvidevanji, pa smo v vodah izmerili večje spremembe, zlasti večje povišanje koncentracije formaldehida. Keywords: vlakna iz melaminske eterificirane smole, mikroplastika in nanoplastika, onesnaževanje okolja, izluževanje, plastični odpad, fragmentacija pastike v naravnem okolju. Published in DKUM: 08.10.2020; Views: 1109; Downloads: 122
Full text (2,35 MB) |
3. Mitsko v dramah Dominika Smoleta in Daneta Zajca : diplomsko deloMarjana Florjan, 2005, undergraduate thesis Abstract: Mitologija je zelo kompleksno podroĉje. Zaradi svoje pestrosti in veĉno aktualnih tem, ki se tiĉejo ţivljenja, privablja tiste, ki išĉejo odgovore na vprašanja o ţivljenju in njegovem smislu. S pomoĉjo izbranih mitoloških elementov, ki sem jih prouĉevala v dramskih tekstih Dominika Smoleta in Daneta Zajca, sem ţelela dobiti vpogled v njuno razmišljanje, interpretacijo ter vrednotenje mitskega izroĉila. Obenem pa poglobiti svoje znanje o skrivnostih mitološke simbolike. Pri raziskovanju sem spoznala tako kulturno kot tudi politiĉno ozadje, ki je vzpodbujalo avtorja/-e, da sta aktualno problematiko svojega ĉasa prestavila v nadĉasovni mitski prostor ter tako konflikt oĉistila vseh ideološko-politiĉnih ter druţbenih oznak, in ga predstavila kot obĉeĉloveški problem. Partijska politika povojnega ĉasa je namreĉ omejevala svobodo razmišljanja in govora ter obvladovala celotno kulturno-politiĉno podroĉje ter celo zasebnost posameznikov. Mitsko simboliko Smoletovih in Zajĉevih dram ter kulturno-politiĉno ozadje, ki je vplivalo na avtorja, da sta posegla v svet mita, sem objektivno opisala s pomoĉjo deskriptivne metode ter z zgodovinsko metodo pojasnila vzroke teh okolišĉin. S komparativno metodo sem med avtorjema primerjala razliĉnosti ter podobnosti vrednotenja mitološkega izroĉila ter njeno spreminjanje skozi zgodovino. Ugotovila sem, da nobeden od avtorjev ne verjame v mitsko resnico, obenem pa njene absolutnosti in resniĉnosti ne moreta zanikati. Dramatika zaradi osebnega razoĉaranja nad svetom, polnem vojn in nasilja, in ĉlovekom, ki sam kreira takšno ţivljenje, ne verjameta veĉ v uresniĉitev mitskega ţivljenja na zemlji. Kljub njunemu obupu nad ĉloveštvom pa lahko zatrdim, da sta oziroma da svoje pisateljsko poslanstvo izpolnjujeta – mitologijo oţivljata in njene resnice prenašata med ljudi. Keywords: slovenska književnost, mitologija, Smole, Dominik, Zajc, Dane, mitsko, diplomska dela Published in DKUM: 10.11.2017; Views: 1636; Downloads: 328
Full text (612,18 KB) |
4. |
5. VPLIV MIKROKLIME NA ŠARŽNO MEŠANJE ZMESI ZA SMOLNO VEZANE BRUSEŽiga Videčnik, 2015, undergraduate thesis Abstract: Pri izdelavi smolno vezanih brusov se uporabljajo fenol-formaldehidne smole. Na njihove lastnosti močno vpliva mikroklima skladiščenja. S poznavanjem vpliva mikroklimatskih pogojev lahko predvidimo obnašanje posameznih komponent v proizvodnji. To pripomore k učinkovitemu in hitremu reševanju problemov, ki se lahko pojavijo v proizvodnji. Pri ugotavljanju vpliva so pomembne metode testiranja in vzorčenja, ki so opisane v diplomskem delu. Večinoma ekstremni pogoji negativno vplivajo na kakovost zmesi. Diplomsko delo prikazuje študijo vpliva mikroklime na kakovost uporabljene zmesi za izdelavo smolno vezanih brusov. Osredotočili smo se na vpliv različnih parametrov tekoče fenol-formaldehidne smole. Ugotovili smo, da lahko s pomočjo vhodnih parametrov tekoče smole določimo količino tekoče komponente v zmesi glede na osnovni recept. Keywords: fenol-formaldehid, smole, mikroklima, smolno vezani brusi Published in DKUM: 01.07.2015; Views: 1920; Downloads: 151
Full text (6,01 MB) |
6. |
7. MATEMATIČNI MODELI ZA DOLOČITEV VPLIVA PROCESNIH PARAMETROV NA FIZIKALNO-KEMIJSKE LASTNOSTI SEČNINSKO-FORMALDEHIDNIH SMOLSimona Duh, 2011, undergraduate thesis Abstract: V razvojnem laboratoriju podjetja Nafta Petrochem d.o.o. iz Lendave smo pripravljali sečninsko-formaldehidne smole. V laboratoriju smo po standardnih metodah izvedli tudi vse potrebne analize. Določili smo najpomembnejše parametre in njihove vrednosti, ki bi zagotavljali nespremenjeno kvaliteto smole glede na pretečeni čas po sintezi smole in pri različnih dodatkih sečnine. Med raziskavami smo opazovali čas kondenzacije in ugotovili, da dodatki sečnine vplivajo na hitrost reakcije kondenzacije med sečnino in formaldehidom. Če več sečnine sodeluje v kondenzaciji, moramo povišati pH vrednosti reakcijske mešanice in znižati temperaturo kondenzacije, da dosežemo enake čase kondenzacije. Ugotovili smo, da ne glede na način sinteze (mišljeni so različni premiki dodatkov sečnine iz enega dodatka v drugega), trajanja časa reakcije kondenzacije in končne viskoznosti ima stabilizirana smola po enem tednu in ob različnih premikih med tremi dodatki sečnine, takšne vrednosti, ki so znotraj napake metode.
Določili smo tudi matematične modele z linearno in nelinearno regresijo za določitev vpliva procesnih parametrov na fizikalno-kemijske lastnosti sečninsko-formaldehidnih smol, ki se zelo ujemajo z realnimi meritvami (saj je determinacijski koeficient, R2, blizu vrednosti 1). Keywords: sečninsko-formaldehidne smole, določanje parametrov, matematični model Published in DKUM: 28.01.2011; Views: 3191; Downloads: 127
Full text (1,77 MB) |
8. VPLIV POLNIL NA TRDNOST IN ELASTIČNOST TER REZNETER REZNE SPOSOBNOSTI KOMPOZITOV PRI ZAMREŽEVANJU FENOL FORMALDEHIDNIH SMOL V PROIZVODNJI SMOLNO VEZANIH BRUSOVIgor Mesarec, 2010, undergraduate thesis Abstract: Polnila se v proizvodnji izdelkov iz fenol formaldehidnih smol uporabljajo že od samega začetka. Kompoziti, v katerih je vezivo fenol formaldehidna smola, najdejo dandanes zelo velike uporabne možnosti. V proizvodnji smolno vezanih brusov polnila že dolgo več ne opravljajo svojega prvotnega namena, zniževanja stroškov z zamenjavo dragih nedostopnih surovin, temveč z njimi pripomoremo končnim proizvodom z nekaterimi dodatnimi lastnostmi. Pokazalo se je, da določena polnila pripomorejo k izboljšanju brusnih/reznih lastnosti, druga pa k večji varnosti izdelkov, saj povečujejo elastičnost in trdnost. Proizvodnja izdelkov, ki temeljijo na točno določenih specifikacijah, je možno izdelovati s prisotnostjo polnil. Večinoma polnila prinesejo le določeno lastnost, zato za doseganje več lastnosti uporabljamo kombinacije polnil. Poznavanje polnil in njihov vpliv na lastnosti izdelkov je ključen za uporabo le teh. Poleg izbora polnil ima velik vpliv tudi njihova količina. Za ugotavljanje vpliva polnil in njihove medsebojne primerljivosti, so pomembne metode testiranja in vzorčenja, ki pregledno predstavljajo bazo podatkov polnil. Na trg polnil prihajajo vedno novejša polnila, za katere so metode testiranja opisane v diplomskem delu, primerne za medsebojno primerljivost z do sedaj znanimi polnili. Izbrana polnila so pokazala sposobnost izboljševanja mehanskih lastnosti izdelkov, tako trdnosti, elastičnosti, kakor tudi izboljševanje brusno/reznih sposobnosti. Med testiranimi polnili je najbolj obetaven kriolit, ki je rezne sposobnosti povečal za faktor štiri, v primerjavi z izdelkom brez polnil. Keywords: fenol formaldehid, smole, polnila, kompozit Published in DKUM: 30.09.2010; Views: 2780; Downloads: 219
Full text (6,84 MB) |
9. SINTEZA UREAFORMALDEHIDNE SMOLE - DOLOČANJE VPLIVA PROCESNIH PARAMETROV NA KVALITETO PRODUKTADoris Posavec, 2009, undergraduate thesis Abstract: Proizvajalci ivernih ter drugih plošč se ves čas soočajo z novimi izzivi. Izboljšati je namreč potrebno kakovost proizvodov, tako se dovoljena vsebnost emisijskega formaldehida v smolah znižuje, saj je le—ta zdravju škodljiv. Razvoj smol gre v tej smeri.
Dovoljeno vsebnost emisijskega formaldehida določajo emisijski razredi. Trenutno sta v veljavi emisijski razred E—1 in ½ E—1. E—1 dovoljuje maksimalno 8 mg prostega formaldehida na 100 g plošče in povprečno 6,5 mg polletno. ½ E—1 dovoljuje 4 mg formaldehida na 100 g plošče.
V diplomskem delu smo določili najpomembnejše parametre in njihove vrednosti, ki bi zagotavljali nespremenjeno kvaliteto smole. Spremljali smo obstojnost in reaktivnost smol ter določili najprimernejši zadrževalni čas.
Raziskali smo, ali ima staranje predkondenzata vpliv na čase želiranja in vsebnost prostega formaldehida, ki sta za nas najpomembnejša parametra. Prav tako smo raziskali vpliv staranja smole. V ta namen smo kondenzirali smolo pri dveh različnih zadrževalnih časih in sicer pri 55 in skrajšanem 45 minutnem zadrževalnem času. Keywords: ureaformaldehidne smole, obstojnost, emisija prostega formaldehida, zadrževalni čas. Published in DKUM: 22.12.2009; Views: 2876; Downloads: 245
Full text (592,04 KB) |
10. MEMBRANSKE TEHNOLOGIJE ZA PRIPRAVO ULTRA-ČISTE VODETomaž Pavlič, 2009, undergraduate thesis Abstract: Pri proizvodnji elektrike, v industriji elektronike ter farmaciji se pogosto uporablja ultra Äista voda. To je filtrirana voda, ki vsebuje zelo malo kemijskih primesi ostalih elementov – je skoraj kemiÄno Äista voda. Za pripravo ultra Äiste vode se uporabljajo membranske tehnologije, kot so mikrofiltracija, ultrafiltracija, reverzna osmoza ter v zadnjem Äasu elektrodeionizacija, ki zamenjuje trenutno uveljavljeno tehnologijo odstranjevanja ionov z ionsko izmenjevalnimi smolami. V eksperimentalnem delu sem opravil meritve na EDI modulu. Glede na podatke sem izraÄunal masni koeficient prenosa ter Sherwoovodo Å¡tevilo ter ga primerjal s teoretiÄnim. Keywords: deionizacija, elektrodeionizacija, elektrodializa, ionsko izmenjevalne smole, masni koeficient prenosa, membranske tehnologije, mikrofiltracija, reverzna osmoza, Sherwoodovo število, ultrafiltracija, ultra-čista voda Published in DKUM: 24.06.2009; Views: 4448; Downloads: 733
Full text (3,83 MB) |