| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
FINANČNA ANALIZA PRI OBVLADOVANJU KREDITNEGA TVEGANJA NA PRIMERU MEDNARODNE FINANČNE INŠTITUCIJE
Zorica Divković, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Kreditna dejavnost bank je povezana s tveganjem, da kredit ne bo vrnjen in da obresti po kreditu ne bodo poplačane. To tveganje je lahko večje ali manjše glede na boniteto posojilojemalca oz. glede na obseg kredita. Kakovostna analiza kreditne sposobnosti je temelj uspešnega obvladovanja omenjenega tveganja. Banka mora pred odobritvijo vsake naložbe oceniti, koliko je komitent sposoben izpolnjevati obveznosti do banke. Tudi na praktičnem primeru skupine Istrabenz smo lahko videli, kako pomembno je, da banka ves čas trajanja pravnega razmerja spremlja rednost poravnavanja obveznosti komitenta in še posebej kako iz leta v leto posluje. Ne samo, da je potrebno obravnavati tekoče poslovanje ampak tudi predvidevati gibanja v prihodnje in v tem smislu ukrepati. Zato tudi banke upnice skupine Istrabenz že nekaj časa iščejo rešitve in način, kako bi izterjale svoje terjatve do Istrabenz skupine.
Keywords: Slovenski bančni sistem, vrste tveganja, kreditno tveganje, dejavniki kreditnega tveganja, ekonomski kazalniki.
Published: 27.11.2009; Views: 2181; Downloads: 220
.pdf Full text (758,76 KB)

2.
BANČNO KREDITIRANJE FIZIČNIH OSEB V SLOVENIJI
Anja Pirc, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V Sloveniji imajo fizične osebe, ki želijo kredit najeti v bankah pestro ponudbo, tako glede bank, kot tudi glede kreditov. Zaradi konkurenčnega boja, ki poteka med bankami v Sloveniji, so za kreditojemalce oblikovale različne vrste kreditov, s skupnim ciljem, da se kreditojemalcem čim bolj približajo pri zadovoljevanju njihovih potreb. Banke tako ponujajo kredite po ugodnih obrestnih merah, za različne namene porabe, po različni odplačilni dobi kredita in ostalih posebnih pogojih, ki ločijo banke med sabo in na koncu tudi vplivajo, pri kateri banki bo kreditojemalec najel kredit ter morebiti postal njihov dolgoletni komitent. Kljub prilagajanju bodočim kreditojemalcem, pa banke pri kreditiranju upoštevajo bančne pogoje oziroma pravila in pri tem ne odstopajo od svojih temeljnih pravil, kot so ustrezna kreditna sposobnost, primerno zavarovanje kredita in korektno poslovanje kreditojemalca. Upoštevanje bančnih pravil, banki zagotavljajo večjo verjetnost, da bodo od kreditojemalca dobile kredit povrnjen v točno določenem času, skupaj z obrestmi vred. K izpolnjevanju bančnih pravil jih zavezuje tudi slovenska zakonodaja in Banka Slovenije, kot nadzorni organ bank. Za banke so najpomembnejši stanovanjski krediti, za katere smo opravili tudi podrobno raziskavo in analizo. Upoštevali smo naslednje kriterije: vrsta in višina obrestne mere, ročnost kreditov, oblike zavarovanja kreditov ter EOM. Spoznali smo, kakšen je postopek odobritve stanovanjskega kredita v NLB. Postopek odobritve kredita se v banki vedno začne s prejetjem vloge za odobritev kredita, s strani kreditojemalca. Sledi izračun kreditne sposobnosti kreditojemalca, informativnega izračuna kredita, preverjanjem njegovega preteklega poslavanja z banko in vpogled v informacijski sistem Sisbon. Če ni odstopanj od bančnih pogojev, banka pripravi pogodbe in druge dokumente, ki jih mora kreditojemalec podpisati pred črpanjem kredita, kar je tudi zadnji korak v postopku odobritve kredita.
Keywords: Ključne besede: kredit, kreditiranje fizičnih oseb, bančna kreditna pravila, vrste kreditov, slovenski bančni sistem.
Published: 19.10.2015; Views: 1087; Downloads: 310
.pdf Full text (1,13 MB)

3.
VIRI KRATKOROČNEGA IN DOLGOROČNEGA FINANCIRANJA BANK V SLOVENIJI PRED IN PO KRIZI
Mirela Ljubijankić, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Banke se morajo z namenom opravljati svojo primarno dejavnost kreditiranja, zadolževati in tako pridobivati vire kratkoročnega ter dolgoročnega financiranja preko svojih komitentov in preko tujih ter domačih bank z depoziti, s krediti, z lastnim kapitalom, z izdajanjem vrednostnih papirjev in pri centralni banki. Pred krizo so slovenske banke pridobivale vire financiranja predvsem z naslova bančnega sektorja in tako preko tujih virov, danes pa se usmerjajo zlasti k virom financiranja z naslova lastnih depozitov, torej h kratkoročnejšim virom financiranja. Slovenske banke so tako od pričetka krize do danes uspele znižati svojo izpostavljenost do tujih in domačih bank in se usmerile v pridobivanje virov financiranja z naslova vlog nebančnega sektorja in s strani Evrosistema.
Keywords: viri financiranja, viri kratkoročnega financiranja, viri dolgoročnega financiranja, slovenski bančni sistem, Banka Koper, d. d.
Published: 27.03.2014; Views: 643; Downloads: 72
.pdf Full text (1,16 MB)

Search done in 0.03 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica