| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 14
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Prisotnost agroekoloških ukrepov v Osrednjih Slovenskih goricah
Danijel Davidović, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo raziskovali prisotnost agroekoloških ukrepov v Osrednjih Slovenskih goricah. Agroekologija obsega znanosti, načine kmetovanja in družbena gibanja za krepitev samooskrbnosti in prilagajanje podnebnim spremembam, tako da je utemeljena na pojmih ekologije, lokalnih virih, tradiciji, različnih deležnikih in večnamenskosti. Vključuje oskrbo s kakovostno hrano, surovinami, izdelki in storitvami na okoljsko in družbeno odgovoren način, zato je poleg kmetijstva pomembno razvijanje nekmetijskih dopolnilnih dejavnosti, kot so obrtništvo, turizem in izobraževanje. V delu smo raziskovali agroekološke ukrepe, ki smo jih opredelili kot sredstva oziroma konkretne ureditve za udejanjanje agroekologije. Sprva smo na podlagi znanstvene literature opredelili pojem in popisali agroekološke ukrepe v obliki preglednice. Nato smo ugotavljali razumevanje pojma v Sloveniji s pregledom literature in virov slovenskih znanstvenikov. Nadalje smo stanje agroekologije in popisanih agroekoloških ukrepov iz literature preverjali na terenu. Tako smo izvedli fokusno skupino s predstavniki območne razvojne agencije, s katero smo raziskali razumevanje in udejanjanje pojma v Osrednjih Slovenskih goricah. Opisne podatke na terenu smo zbrali tudi s terenskimi popisi. Pri tem smo uporabili lastno aplikacijo, ki smo jo zasnovali z orodjem Survey123 for ArcGIS. Prepoznane in popisane agroekološke ukrepe smo predstavili v preglednici in na zemljevidu. Ugotovili smo, da agroekologija obsega pester nabor ukrepov, ki so uporabni pri načrtovanju kmetij ali kmetijskih pokrajin, za katere so značilni izzivi nizke samooskrbe in neugodnih vplivov podnebnih sprememb. Nekateri izmed ukrepov se v izbrani pokrajini že udejanjajo na ravni posameznih domačij in na ravni pokrajine, vendar obstajajo možnosti za izvajanje dodatnih ukrepov, s čimer se lahko prispeva k trajnostnem razvoju in krepi samozadostnost.
Keywords: agroekologija, Osrednje Slovenske gorice, naravni viri, samooskrba, trajnostni razvoj
Published: 28.11.2018; Views: 608; Downloads: 130
.pdf Full text (3,49 MB)

2.
Temperaturni obrat in termalni pas v Slovenskih goricah med Muro in Pesnico
Martin Marič, 2016, original scientific article

Abstract: Temperaturni obrat in termalni pas sta dva topoklimatska pojava, ki sta v Slovenskih goricah v veliki meri vplivala na razširjenost vinogradništva in sadjarstva. V članku smo z meritvami in analizami dokazali prisotnost temperaturnega obrata in termalnega pasu v Slovenskih goricah med Muro in Pesnico. Analizirali smo tudi v katerih vremenskih tipih pojava nastaneta in v katerih sta najintenzivnejša. S pomočjo meritev smo skušali dokazati spodnjo mejo termalnega pasu v Slovenskih goricah med Muro in Pesnico.
Keywords: klimatogeografija, temperaturni obrat, termalni pas, Slovenija, Slovenske gorice
Published: 16.04.2018; Views: 551; Downloads: 72
.pdf Full text (422,29 KB)
This document has many files! More...

3.
Germanizmi v Lenartu v Slovenskih goricah z okolico
Polona Muršec, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga se ukvarja z germanizmi v Lenartu v Slovenskih goricah oz. občini Lenart. Stoletja trajajoč jezikovni stik slovenskega in nemškega jezika je pustil svoj pečat tudi v narečju občine Lenart. Germanizmi so rezultat vpliva drugega jezika (nemškega) na prvi jezik (slovenski). Germanizirano je bilo predvsem besedišče (predvsem tisto, ki se navezuje na vsebino), torej besede, pomembne za komunikacijo. To so samostalniki, pridevniki in glagoli. Ker je vpliv nemškega jezika trajal dalj časa, je vplival tudi na druga strukturna področja jezikovnega stika. V teoretičnem delu je prikazano zgodovinsko ozadje in stik med Lenartčani in Nemci. Predstavljeno je tipično narečje na tem območju. Nato je tematiziran jezikovni stik z njegovimi vplivi. V empiričnem delu so obravnavani 104 vsakdanji, za Lenart značilni, germanizmi. S pomočjo ankete so bile ugotovljene razlike med njihovim poznavanjem in uporabo kot tudi poznavanje slovenskih knjižnih ustreznic h germanizmom. To bo obravnavano v povezavi s starostjo in spolom, z znanjem nemškega jezika ter glede na to, ali je nekdo stanoval večino življenja v Lenartu ali le krajši čas.
Keywords: germanizmi, prevzete besede, jezikovni stik, Lenart, Slovenske gorice
Published: 22.06.2016; Views: 856; Downloads: 70
.pdf Full text (1,50 MB)

4.
VPLIV TOPOKLIME NA VINOGRADNIŠTVO IN SADJARSTVO V SLOVENSKIH GORICAH MED MURO IN PESNICO
Martin Marič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Slovenske gorice so ena največjih regij v Sloveniji in so splošno znane kot regija vinogradov in sadovnjakov. Regija Slovenskih goric je preobširna, zato smo se omejili na Slovenske gorice med reko Muro na severu in Pesnico na jugu. Vinogradništvo in sadjarstvo imata v Slovenskih goricah večstoletno tradicijo, vendar je v zadnjih 113 letih opazen upad teh panog. Na ti panogi pa ima velik vpliv tudi klima. Razgiban relief Slovenskih goric je dejavnik, ki spreminja klimo na omenjenem območju. V diplomskem delu smo se osredotočili na spreminjanje klime glede na topografske dejavnike (absolutne višine, relativne višine, nakloni, ekspozicije, globalno sončno obsevanje), proučili smo tudi vpliv te tako imenovane topoklime na vinogradništvo in sadjarstvo. S primerjanjem večletnih meteoroloških podatkov postaj Zgornja Ščavnica in Polički Vrh, ki ležita v našem območju, smo ugotovili spreminjanje klime glede na relativne višine. Povprečne temperature na višje ležeči postaji Zgornja Ščavnica so bile višje, kar kaže na obstoj večkratnih temperaturnih obratov in posledično termalnega pasu. Prav pojav termalnega pasu je ključen za razmestitev vinogradov in sadovnjakov nad dolinami potokov in rek v Slovenskih goricah med Muro in Pesnico. Z maršrutnimi meritvami na treh relacijah smo dokazali pojav temperaturnega obrata. Prav tako smo z meritvami na Slateniku in Tratah dokazali obstoj termalnega pasu. Temperaturne podatke smo analizirali tudi glede na vremenske tipe in ugotovili, da je najpogostejši in najintenzivnejši temperaturni obrat v anticiklonalnem vremenskem tipu, ko je vreme stabilno in jasno. Nasprotno se temperaturni obrat in termalni pas ne pojavljata v nestanovitnem deževnem, oblačnem in vetrovnem vremenu, predvsem ju ni zaslediti v ciklonalnem vremenskem tipu. Pri proučevanju temperaturnega obrata in termalnega pasu smo proučevali topoklimo le z vidika relativnih višin. Raziskali smo še povezavo med ostalimi topoklimatskimi dejavniki in razmestitvijo vinogradništva in sadjarstva, dotaknili smo se tudi vpliva kamninske podlage in prsti na rabo tal. S klasifikacijo območja glede na primernost za vinogradništvo in sadjarstvo smo ugotovili, da še obstaja možnost širjenja teh dveh panog na najboljše lege.
Keywords: Slovenske gorice, topoklima, vinogradništvo, sadjarstvo, temperaturni obrat, termalni pas, vremenski tip, absolutna višina, relativna višina, nakloni, ekspozicije, globalno sončno obsevanje, kamninska podlaga, pedologija.
Published: 27.05.2016; Views: 786; Downloads: 110
.pdf Full text (9,19 MB)

5.
6.
Regionalizacija Subpanonske Severovzhodne Slovenije
Božidar Kert, 1991, published scientific conference contribution

Abstract: V prispevku avtor podaja shemo geografske regionalizacije subpanonskega dela SV Slovenije.
Keywords: regionalna geografija, regionalizacije, Slovenija, Pomurje, Podravje, Slovenske gorice
Published: 10.07.2015; Views: 914; Downloads: 90
URL Link to full text

7.
OBREMENJEVANJE AGROEKOSISTEMOV NA OBMOČJU APAŠKEGA POLJA IN SEVERNEGA OBROBJA SLOVENSKIH GORIC
Denis Harl, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so predstavljene značilnosti kmetijstva in kmetijskega obremenjevanja okolja v izbranih naseljih Apaškega polja in severnega obrobja Slovenskih goric. Podatki za raziskovanje so bili pridobljeni s terenskim anketiranjem kmetijskih gospodarstev, pri čemer so bistveni podatki o porabi gnojil, tekočih goriv in zaščitnih sredstev. S pomočjo zbranih podatkov in Slesserjeve metodologije energijske gostote je predstavljena potencialna obremenitev okolja. Vsi energijski vnosi v okolje so izraženi v gigajoulih (GJ) na hektar obdelovalne površine. Rezultati so pokazali, da je v vseh obravnavanih naseljih presežen prag 15 GJ/ha, ki predstavlja mejo, nad katero se obremenjevanje okolja širi izven samih kmetij. Razlike v energetski intenzivnosti med posameznimi kmetijami in naselji se pojavljajo predvsem glede na velikost in kmetijsko usmeritev kmetijskih gospodarstev.
Keywords: Apaško polje, Slovenske gorice, kmetijsko obremenjevanje okolja, energijska intenzivnost.
Published: 07.11.2014; Views: 1642; Downloads: 122
.pdf Full text (7,08 MB)

8.
Tetrapodi v dolini potoka Rogoznica
Mojca Dajčman, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V sklopu diplomskega dela sem izvajala terenske popise živali, in sicer dvoživk, plazilcev, ptičev ter sesalcev, na območju Slovenskih goric, ki obsega cca. 2 kilometrski pas ob potoku Rogoznica od naselja Rogoznica do Janežovskega Vrha. Prav tako sem pregledala literaturo, ki zajema te štiri razrede živali. Na podlagi rezultatov terenskih popisov in literature sem oblikovala seznam živali, ki jih lahko srečamo na tem območju s predstavitvijo. Tako sem opisala skupno 90 vrst živali, od tega 5 vrst dvoživk, 7 vrst plazilcev, 50 vrst ptičev ter 28 vrst sesalcev.
Keywords: Tetrapodi, plazilci, dvoživke, sesalci, ptiči, Rogoznica, Slovenske gorice.
Published: 04.12.2012; Views: 1660; Downloads: 173
.pdf Full text (4,75 MB)

9.
ORGANIZACIJSKO MANAGEMENTSKI VIDIKI DELOVANJA ŠPORTNIH KLUBOV
Jernej Damiš, 2012, final seminar paper

Abstract: Doseganje svojih ciljev ter zadovoljitev svojih potreb v športu lahko dosežemo tako posamično kot skupinsko. Ko se združijo skupinski interesi pri športu v skupino ljudi, lahko rečemo, da gre za športni klub. V športnem klubu sodelujejo ljudje z različnih področij, tako poslovnih kot športnih. Vsi pa strmijo k istim ciljem, ki so postavljeni na klubski ravni. Eden glavnih ciljev vseh je uspešnost kluba. Slednjo pa lahko dosežejo samo z dobro organizacijo in managmentom v klubu. Tudi slovenski klubi bodo morali spremeniti svoja razmišljanja in se začeti zgledovati po najuspešnejših klubih po svetu. V Sloveniji je le peščica klubov, ki sledijo tovrstnim standardom oziroma jih v nekih točkah dosegajo. Pri tem pa je potrebno poudariti, da to velja tako za profesionalne, kakor tudi neprofesionalne klube. Klubi se bodo morali zavedati, kakšnega pomena pri uspehu in nadaljnjem obstoju je organizacija samega kluba, organizacijska struktura z dobrim managerjem oziroma predsednikom na čelu in kako velik pomen ima management kluba. Pridobivanje finančnih sredstev bo vedno težje, saj je že sedaj javnih sredstev vsako leto manj in tudi zasebna sredstva bo zaradi gospodarske krize težje pridobiti. Tako bo ena ključnih funkcij v klubu funkcija trženja. Športni klubi, ki se bodo zavedali situacije, v kateri se bodo znašli, in strmeli k boljši organizaciji ter managmentu in vložili veliko več truda, si bodo zagotovili obstoj in uspešnost.
Keywords: Ključne besede: športni klub, športni managment, organizacijska struktura, sponzoriranje, financiranje, marketing, KMN Slovenske gorice.
Published: 25.05.2012; Views: 2112; Downloads: 154
.pdf Full text (638,85 KB)

10.
Geografija občine Apače
Primož Horvat, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Geografija občine Apače sestavlja manjši uvodni sklop, v katerem je opredeljeno območje občine in njene osnovne značilnosti, ter dva večja, osrednja sklopa diplome. V prvem so zajete fizičnogeografske značilnosti občine, znotraj katerih je predstavljeno površje, geološka zgradba, podnebje, vodovje, prst, rastlinstvo in živalstvo obravnavanega območja. Poglavje zaključijo naravne nesreče, ki se pojavljajo ali bi se lahko pojavile na območju občine, ter naravna dediščina v občini. V drugem večjem sklopu pa so predstavljene družbenogeografske značilnosti občine. Poglavje se začne z zgodovinskim razvojem občine, temu sledi nekaj statističnih podatkov, ki se nanašajo na občino, predstavitev vseh enaindvajsetih naselij, ki sestavljajo občino, in demografske značilnosti prebivalstva. V naslednjem poglavju je predstavljeno gospodarstvo občine, znotraj tega pa raba tal, kmetijstvo, industrija, gozdarstvo, promet, šolstvo, zdravstvo, komunalna oskrba, obrt, trgovina in turizem. Gospodarstvu sledi poglavje, v katerem je predstavljena kulturna dediščina občine, temu sledi poglavje z etnološkimi značilnostmi občine, poglavje o društvih, poglavje s pomembnejšimi osebnostmi, ki so živele ali delovale na območju občine, ter poglavje, ki prikaže zapleteno jezikovno podobo značilno za obravnavano območje. Diplomsko delo se zaključi s SWOT analizo, ki na kratek in jedrnat način prikaže prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti, ki se pojavljajo v občini Apače.
Keywords: občina Apače, regionalna geografija, Apaško polje, reka Mura, Slovenske gorice
Published: 14.05.2012; Views: 2298; Downloads: 377
.pdf Full text (8,12 MB)

Search done in 0.22 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica