| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 2816
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Spletno nasilje nad otroki - primerjava med Slovenijo in Portugalsko
Klara Gredelj, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Kibernetsko nasilje, ki je neprimerno in sovražno vedenje, predstavlja temno plat digitalne dobe, v kateri živimo. Intenzivna uporaba interneta je poleg pozitivnih koristi prinesla tudi nekatere negativne posledice. V današnji digitalni dobi je spletno ustrahovanje ena od negativnih posledic, s katerimi se srečujemo vse pogosteje. Otroci se zaradi ranljivosti in izpostavljenosti soočajo s temno platjo spleta že v zgodnjih letih, zaradi česar so spletne grožnje med mladimi čedalje pogostejše. V diplomski nalogi smo se ukvarjali z problematiko kibernetskega nasilja med slovenskimi in portugalskimi otroki. Predstavili smo, s katerimi oblikami kibernetskega nasilja so se otroci srečali, kakšna je vloga stršev pri preprečevanju spletnega nasilja ter katere slovenske in portugalske organizacije se borijo proti naslju v kibernetskem prostoru. Namen diplomske naloge je bilo ugotoviti, ali so otroci v kibernetskem prostoru izpostavljeni tudi spletnemu nasilju, s katerimi oblikami spletnega nasilja so se že srečali ter kakšna je povezava med starši in otroci, ko govorimo o spletni varnosti. Cilj je bilo ugotoviti, kakšen odstotek otrok se je že srečal s spletnim nasiljem ter kako bi nanj odreagirali. V raziskavi so sodelovali slovenski in portugalski otroci, stari med 12 in 15 let. Da je kibernetsko nasilje globalen problem, lahko potrdimo tudi z raziskavo EU Kids Online, ki je pokazala, da se je odstotek otrok po svetu, ki so se srečali z različnimi oblikami spletnega nasilja, v letu 2010 gibal med 6% in 25%. V isti raziskavi, ki je bila narejena 2020, pa se je število otrok, ki so bili v stiku s spletnim nasiljem, gibalo med 7% in 45% (Smahel, D., Machackova, 2020). Najbolj pogosta oblika kibernetskega nasilja, s katerim so se otroci srečali, je bilo prejemanje neprijetnih, zbadljivih, žaljivih sporočil. Ugotavljamo, da 84% slovenskih in 77% portugalskih staršev nima nadzora nad tem, kaj njihovi otroci počnejo na spletu. Pomembno vlogo pri preprečevanju kibernetske grožnje nad otroki imajo predvsem starši, ki bi morali že v zgodnji starosti otrokom razložiti zakaj so nekatere spletne strani slabe, kako se vesti do ljudi v kibernetskem prostoru ter predvsem kako varno uporabljati splet. Prav tako je pomembno, da otroci vedo, da se v primeru spletnega nasilja lahko obrnejo na svoje starše, učitelje ali organizacije, katere jim bodo pomagale. Pipravili smo tudi predloge za varnejšo uporabo spleta, s katerimi želimo spodbuditi mlade k varnejši uporabi kibernetskega prostora.
Keywords: diplomske naloge, otroci, kibernetsko nasilje, kibernetski prostor, varnost, starši, Slovenija, Portugalska
Published: 01.12.2021; Views: 2; Downloads: 0
.pdf Full text (219,83 KB)

2.
Spolno nadlegovanje na delovnem mestu - sodna praksa v Sloveniji
Mateja Krpič, 2021, master's thesis

Abstract: Namen zaključnega dela je analizirati sodne primere zoper spolno nadlegovanja na delovnem mestu v Sloveniji. V zaključnem delu so opredeljene različne definicije spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, oblike, vzroki, posledice in načini preprečevanja spolnega nadlegovanja. S študijo spolnega nadlegovanja na delovnem mestu v Sloveniji smo ugotovili, da imamo štiri pravne akte, ki urejajo področje spolnega nadlegovanja. Z analizo smo ugotavljali, kdo so najpogostejše žrtve in kdo storilci spolnega nadlegovanja, katera oblika je najpogostejša in v kolikšni meri so odgovorni storilci ter delodajalci in kakšen odnos imajo sodišča do te problematike. Med pomembnejšimi ugotovitvami je ugotovitev, da imamo v Sloveniji zelo malo primerov spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, in sicer le 27. Ugotovili smo, da je največ primerov zoper spolno nadlegovanje na delovnem mestu obravnavalo Višje delovno in socialno sodišče; najmanj primerov je obravnavalo Višje sodišče v Kopru in nobenega primera ni obravnavalo Višje sodišče v Celju. Sodišče je ugotovilo, da pri šestih primerih ni šlo za spolno nadlegovanje in pet primerov je vrnilo v ponovno sojenje. Med sodbami je šlo največkrat za tožbo med žrtvijo in delodajalcem, kjer je sodišče v vseh primerih ugotovilo objektivno odgovornost delodajalca in mu prisodilo plačilo odškodnine. Ključna ugotovitev je, da so lahko žrtve soodgovorne za nastalo škodo. Ugotovili smo, da so vse primere prijavile ženske žrtve in da so v vseh primerih bili storilci moški, predvsem tisti v vlogi nadrejene osebe in da je v večini primerov šlo za verbalno spolno nadlegovanje na delovnem mestu. Rezultati analize kažejo, da nimamo podatka o tem, če imajo delodajalci sprejeto politiko preprečevanja spolnega nadlegovanja na delovnem mestu.
Keywords: spolno nadlegovanje, delovno mesto, sodna praksa, Slovenija, magistrska dela
Published: 30.11.2021; Views: 2; Downloads: 1
.pdf Full text (726,31 KB)

3.
Policijsko delo v Sloveniji in v Franciji
Tamara Potočnik, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Osrednji predmet obravnave tega zaključnega dela so razlike med slovensko in francosko policijo. V Franciji so vzpostavljene tri policije in vsaka deluje na svojem območju s svojimi nalogami ter pod različnimi pristojnostmi. Slovenska policija pa deluje kot eno. Žandermarija, ki je bolj militaristično naravnana policija, je podrejena notranjemu ministervu, naloge pa jim lahko predpisuje tudi ministrstvo za oborožene sile. Pristojni so za nadzor manjših mest, podeželskih območij in primestnih območij. Njihove naloge se razlikujejo glede na njihovo dodelitev v enoto in specializacijo. Predvsem opravljajo naloge za ohranjanje javnega reda in miru, preprečevanje kriminala, splošni nadzor in urejanje cestnega prometa, posredujejo tudi v primeru prometne nesreče. Civilna polcija ali Police Nationale pa so javni uslužbenci in delujejo pod okriljem ministrstva za notranje zadeve. Delujejo v urbanih območjih in zagotavljajo varnost ljudi, premoženja in institucij, spremljajo ter obladujejo migracijske tokove, borijo se proti organiziranem kriminalu, vzdržujejo javni red in mir. Njihova najpomembnejša naloga pa je, da zagotavljajo varnost Francije pred zunanjimi grožnjami in terorizmom. Tretja veja varnosti v Franciji pa je občinska policija. Občinska policija je podrejena županu in delujejo samo na območju občine. Njihove naloge so povezane s potrebami občine. Glavne naloge, ki jih opravljajo so povezane z ohranjanjem javnega reda in miru, splošno preprečevanjem nevarnosti, urejenostjo mestnih ulic, pravilnim delovanjem javne razvetljave ter posredovanjem med pretepi in shodi na ulici. Slovenska policija pa se razlikuje od francoske v tem, da deluje kot en organ v sestavi ministrstva za notranje zadeve. Razdeljeni so na tri nivoje: državni, regionalni in lokalni nivo. Na državnem nivoju deluje generalna policijska uprava. Policijske uprave, ki jih imamo 8, delujejo na regionalnem nivoju. Policijske postaje pa delujejo na lokalnem nivoju in jih je 111. Skozi pisanje zaključnega dela smo prišli do ugotovitve, da čeprav so podobnosti v tem, da so vsi organi reprsivni organi v svoji državi, se zelo razlikujejo, tako v organizaciji, kot sestavi, področja delovanja, nalogah, uniformi, zakonodaji, napredovanju, hierarhiji in pogojih vstopa v posameznem organu. Pri vsakem od teh organov smo te razlike še podrobneje opredelili in izpostavili.
Keywords: policija, organiziranost, vodenje, primerjave, Slovenija, Francija, diplomske naloge
Published: 17.11.2021; Views: 53; Downloads: 5
.pdf Full text (1,70 MB)

4.
Literarna dela o Sloveniji v otroški književnosti
Staša Krajnc, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je analiziranih enajst otroških literarnih del o Sloveniji. Slovenija in slovenski kraji se v delih pojavijo kot književni prostor ali kot zunajliterarna snov. V teoretičnem delu je predstavljena bralna pismenost in njeni gradniki, ki pomembno vplivajo na učenčevo zmožnost razumevanja literarnih besedil pri drugih predmetih, kjer učitelj uporabi leposlovna besedila kot učno gradivo. Opredeljene so tudi književne oblike in književne vrste ter kriteriji, ki so bili uporabljeni pri analizi izbranih književnih del. V osrednjem delu je analiziranih enajst otroških literarnih del, v katere so vključeni Slovenija, njena zgodovina, slovenski kraji ali drugi načini povezovanja s Slovenijo in slovensko kulturo. Kriteriji, ki so uporabljeni v analizi, so literarni liki, književni prostor, književni čas, snov, vrsta pripovedovalca in pomen Slovenije v delu. Analize so pokazale, da se v vsakem od obravnavanih književnih del pojavi veliko slovenskih krajev. Med deli se razlikuje količina informacij, ki jih bralec dobi o posameznem kraju oziroma književnem prostoru. Prav tako so analizirana dela različno bogata z informacijami o Sloveniji, njeni zgodovini, kulturi ipd. Vsa dela so lahko uporabljena pri pouku spoznavanja okolja in družbe ter kasneje pri geografiji in zgodovini, vendar so različno bogata z informacijami in jih posledično lahko učitelj pri pouku uporabi na različne načine – nekatere zgolj kot motivacijo, druge pa kot učno gradivo za spoznavanje Slovenije. 
Keywords: Slovenija, pripovedke, pravljice, bralna pismenost, slovenski književni prostori
Published: 11.11.2021; Views: 36; Downloads: 4
.pdf Full text (1,52 MB)

5.
7. nacionalna konferenca o varnosti v lokalnih skupnostih
2021

Abstract: Zbornik prispevkov predstavlja recenzirane prispevke, ki so bili predstavljeni na 7. Nacionalni konferenci o varnosti v lokalnih skupnostih v Podčetrtku v novembru 2021. Glavna tema konference ostaja varnost v lokalnih skupnostih, v ospredju pa je bilo tokrat policijsko delo v skupnosti in sodelovanje policije z lokalnimi skupnostmi. Prispevki so rezultat raziskovanja v okviru programske skupine Varnost v lokalnih skupnostih – primerjava ruralnih in urbanih okolij, ki se izvaja na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru in sodelovanja s praktiki. Prispevki v zborniku se osredotočajo na različne vidike varnosti v lokalnih skupnostih, in sicer na policijsko dejavnost in vpliv covida-19, praktični vidik in koordinacijo na različnih ravneh, filozofijo, strategije, organizacijske dejavnike, taktike in metode ter vidike razvoja policijskega dela v skupnosti v zadnjih desetletjih. Poleg predstavitve razvoja policijskega dela v skupnosti v Sloveniji predstavljajo prispevki tudi dobro osnovo za razmislek o razvoju policijskega dela v prihodnosti.
Keywords: lokalne skupnosti, varnost, policijsko delo v skupnosti, programska skupina, Slovenija
Published: 10.11.2021; Views: 89; Downloads: 7
.pdf Full text (6,80 MB)
This document has many files! More...

6.
Dejavniki agregatnega izvoza v izbranih evropskih gospodarstvih
Maša Harkai, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so obravnavani dejavniki agregatnega izvoza v izbranih evropskih gospodarstvih s pomočjo literature in ekonometrične analize. Pri državah smo se omejili na Hrvaško, Slovaško in Slovenijo in za njih ustvarili izvozne funkcije na osnovi ekonomske teorije, predhodnih obstoječih študij in opisanih morebitnih dejavnikov agregatnega izvoza. Analiza obsega četrtletne podatke v obdobju od leta 2000 do leta 2019. Pri Hrvaški smo oblikovali dvojno logaritemsko izvozno funkcijo s tremi pojasnjevalnimi spremenljivkami: RBDP_EU27 (realni BDP Evropske unije 27 držav članic), IND_C (industrijska proizvodnja) in REER (realni efektivni devizni tečaj). Pri Slovaški in Sloveniji pa smo oblikovali linearno izvozno funkcijo, le da sta pri Slovaški le dve spremenljivki, in sicer RBDP_EU27 (realni BDP Evropske unije 27 držav članic) in IND_C (industrijska proizvodnja), pri Sloveniji pa smo namesto RBDP_EU27 uporabili RBPD_NHIA (realni BDP štirih največjih trgovinskih partneric Nemčije, Hrvaške, Italije in Avstrije). S pomočjo računalniškega programa EViews 11 smo nato izbrane funkcije ocenili, pojasnili parcialne regresijske koeficiente, osnovne statistike in testirali ustreznost specifikacije. Nato smo preverili še veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov (normalno porazdelitev slučajne spremenljivke, neprisotnost multikolinearnosti, homoskedastičnost in neprisotnost avtokorelacije). V sklepu diplomskega dela so strnjene ugotovitve in primerjave izvoznih funkcij Hrvaške, Slovaške in Slovenije.
Keywords: izvoz, ekonometrična analiza, izvozna funkcija, Hrvaška, Slovaška, Slovenija
Published: 10.11.2021; Views: 80; Downloads: 7
.pdf Full text (1,97 MB)

7.
Primerjalna analiza institucionalnih spodbud za višjo zaposljivost mladih v Sloveniji in Nemčiji
Lina Colja, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Mladi ljudje so najbolj ogrožena skupina, ko trg dela zajame kriza ali se zgodi množično odpuščanje. Večina mladih po koncu šolanja preide na razna delovna mesta. Ta prehod jim olajšajo raznolike spodbude in ukrepi države.Ključni cilj diplomskega projekta je bil analizirati, katera izmed dveh opazovanih držav (Slovenija ali Nemčija) ima učinkovitejše institucionalne spodbude za višjo zaposljivost mladih in kakšne so te spodbude. Opravljena analiza dejavnikov nezaposlenosti mladih nam pove, kam spadata Slovenija in Nemčija na trgu dela. Omejili smo se na štiri dejavnike nezaposlenosti mladih, in sicer na demografske spremembe, gospodarska gibanja, izobrazbo in izobraževalne sisteme ter politike na trgu dela. Čeprav je Nemčija več kot štiridesetkrat večja po številu prebivalcev, ima Slovenija primerljivo število institucionalnih spodbud za višjo zaposljivost mladih, saj sta obe članici EU in sledita evropski zakonodaji, ukrepom in predpisom, ki so enaki za vse države članice. Kljub temu je mogoče reči, da je Nemčija v politiki zaposlovanja mladih uspešnejša kot Slovenija, saj ima nižjo stopnjo brezposelnosti. Dodaten problem, ki se je pojavil pri zaposlovanju leta 2020, je še pandemija COVID-19, ki ima prav tako svoje posledice.
Keywords: trg dela, mladi, nezaposlenost, zaposljivost, institucionalne spodbude, Slovenija, Nemčija
Published: 04.11.2021; Views: 71; Downloads: 3
.pdf Full text (774,70 KB)

8.
Primerjava javnega nadzora nad revidiranjem v Sloveniji in na Hrvaškem
Anja Zorjan, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V delu diplomskega projekta sem opisala ureditev javnega nadzora nad revidiranjem tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. Podrobneje sem se seznanila z ureditvama nadzora, institucijami, ki opravljajo nadzor ter njihovim delom, zadolžitvami, s potrebno zakonodajo ipd. Prav tako se sem seznanila z njihovim dosedanjim delom. Namen dela je bilo opraviti primerjavo sistemov (ureditev) med dvema sosednjima državama. S slednjo sem odkrila razlike in primerljivosti med obema ureditvama. Moja hipoteza je bila, da kljub skupnemu zakonodajnemu okviru Evropske unije med obema sistemoma obstajajo razlike. V Sloveniji je za nadzor pristojna Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, ki je organ v sestavi Ministrstva za finance Republike Slovenije, na Hrvaškem je bila do leta 2018 za to pristojna Hrvaška revizijska zbornica, medtem ko je od 2018 dalje za to pristojno kar Ministrstvo za finance Republike Hrvaške, in sicer Neodvisen sektor za izdajanje dovoljenj in nadzor pooblaščenih revizorjev in revizijskih podjetij. Pravna podlaga v obeh državah je utemeljena z zakonodajo, in sicer v Sloveniji je to Zakon o revidiranju (ZRev-2A), na Hrvaškem pa je to Zakon o reviziji (Uradni list HR, št. 127/17). Prav tako v zakonodaji v zvezi z nadzorom nad revidiranjem tako v Sloveniji, kot na Hrvaškem hitro prihaja do sprememb. Tako se je zadnja v slovenski zakonodaji zgodila z zakonom ZRev-2A leta 2018 oziroma nedavno, na seji dne 7. julija 2021, je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o revidiranju (ZRev-2B). Slednji je bil na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdan 15. 7. 2021. Na Hrvaškem pa je do zadnjih sprememb prišlo leta 2018 z Zakonom o reviziji (Uradni list HR, št. 127/17), ko je nadzor nad revidiranjem takrat prevzel Neodvisen sektor za izdajanje dovoljenj in nadzor pooblaščenih revizorjev in revizijskih podjetij, ki deluje v okviru Ministrstva za finance Republike Hrvaške. Razlika je ta, da je za prevod in objavo mednarodnih revizijskih standardov na Hrvaškem zadolžena Hrvaška revizijska zbornica in ne Neodvisen sektor za izdajanje dovoljenj in nadzor pooblaščenih revizorjev in revizijskih podjetij, v Sloveniji pa je tako za nadzor kot prevode in objavo mednarodnih revizijskih standardov pristojna Agencija za javni nadzor nad revidiranjem. Podrobneje sem preučila delovanje obeh sistemov in ju primerjala. Na osnovi tega sem potrdila svojo hipotezo.
Keywords: Revidiranje, revizija računovodskih izkazov, javni nadzor, Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, primerjava, Slovenija, Hrvaška
Published: 28.10.2021; Views: 68; Downloads: 11
.pdf Full text (668,12 KB)

9.
Zakonita uporaba finančnih sredstev evropske unije na primeru republike slovenije
Amila Skenderović, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskemu delu obravnavamo tematiko zakonite uporabe finančnih sredstev EU na primeru Republike Slovenije. V ta namen predstavljamo značilnosti in pomen finančnih sredstev EU na splošno. Opredelimo vrste sredstev, oblike financiranja, pomen proračuna EU, ter nadzor nad uporabo finančnih sredstev EU. EU s lastnimi sredstvi financira proračun EU in sklade, ki izvajajo evropske politike. Regionalna evropska politika se izvaja v okviru treh skladov, in sicer Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada ter Evropskim socialnim skladom, ki skupaj z Evropskim skladom za razvoj podeželja in Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo tvorijo Evropske strukturne in investicijske sklade. Večji del sredstev regionalne politike je namenjen manj razvitim evropskim državam oz. regijam, da bi se zmanjšale gospodarske in socialne razlike v EU. Kot teoretičen del predstavimo tudi evropske banke, ter njihove značilnosti. V nadaljevanju diplomskega dela se osredotočamo na empiričen del tako, da predstavimo primere uspešnih projektov, katere je pomagala EU s svojimi sredstvi. V nadaljevanju je opredeljena zakonitost porabe sredstev EU. Z vstopom v EU Slovenija je dobila obveznost plačevanja nacionalnega prispevka v proračun EU. Po drugi strani, pa je dobila pravico do uporabe sredstev EU. EU skozi svoje projekte in programe izboljšuje gospodarstvo regij v EU, ter na ta način zmanjšuje gospodarske razlike med regijami. Cilj evropskih projektov je, da podpirajo nova delovna mesta, inovacije, naložbe, izboljšujejo kakovost življenja evropskih državljanov in se borijo proti onesnaževanja okolja.
Keywords: Evropska Unija, Slovenija, proračun, regionalna politika, evropski projekti.
Published: 26.10.2021; Views: 71; Downloads: 16
.pdf Full text (959,97 KB)

10.
Podporno okolje za zagonska (start-up) podjetja v Sloveniji, Avstriji in na Finskem
Patricija Benčina, 2021, master's thesis

Abstract: Start-upi ne obstajajo in tudi ne morejo obstajati kar tako sami v nekem prostoru. Ampak nastanejo kot deli gospodarstva. Podjetniki s težavo ustanovijo podjetje, ne da bi jim pri tem pomagalo okolje in drugi pomembni akterji v njem. Vsak akter v tem okolju igra pomembno vlogo in vpliva na start-upe tako posredno kot neposredno. Pomembno se je zavedati, da ima vsak start-up izreden pomen ne samo za lokalno gospodarstvo, temveč za družbo kot celoto. Vsaka stvar, ki jo vložijo v start-upe razni posamezniki, podporne institucije, ministrstva in druga podjetja, ima vpliv na start-up podjetja. To vse skupaj imenujemo start-up podjetniški ekosistem. V magistrskem delu smo proučili podporno okolje za start-upe v treh državah: Sloveniji, Avstriji in na Finskem. To smo storili s pomočjo osmih stebrov podjetniškega ekosistema in raziskave globalnega zagonskega zemljevida – »StartupBlink«. Prišli smo do spoznanja, da med proučevanimi državami glede podpornega okolja in števila start-upov izstopa Finska. Ima namreč, kot že rečeno, največ start-up podjetij, ne zaostaja pa tudi po številu pospeševalnikov, inkubatorjev. Prav tako po najnovejši raziskavi Svetovne banke »Doing Business« 2020 velja v primerjavi z Avstrijo in Slovenijo za državo, v kateri je najenostavneje ustanoviti podjetje. Finska je tudi država, ki pritegne največ tujih investitorjev. Le-teh v Sloveniji in Avstriji primanjkuje. Ugotovili smo, da je vsem trem državam skupno to, da imajo največ start-upov na področju programiranja in podatkov. Direktor slovenskega podjetja Pharsol, Miha Rajh, je v intervjuju tudi opozoril na to, da se v Sloveniji usmerja premalo pozornosti start-up podjetjem, ki niso izključno »IT«, digitalno usmerjena. Glede raziskave, ki jo pripravlja svetovna platforma »StatupBlink«, smo prišli do spoznanja, da je med proučevanimi državami Finska najboljše ocenjen start-up ekosistem.
Keywords: start-up podjetniški ekosistem, start-up podjetja, Slovenija, Avstrija, Finska.
Published: 20.10.2021; Views: 108; Downloads: 1
.pdf Full text (1,72 MB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica