| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 2943
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Korporativna varnost v Sloveniji : magistrsko delo
Tjaša Gabršček, 2024, master's thesis

Abstract: V današnjem dinamičnem poslovnem okolju, kjer se organizacije srečujejo z nenehnimi izzivi in varnostnimi grožnjami, je korporativna varnost ključni element vsake organizacije. Pomembno vpliva na njeno nemoteno delovanje, uspešnost ter zaposlene in njihovo vedenje. Glavni cilj zaključnega dela je preučiti področje korporativne varnosti v Sloveniji. V teoretičnem delu so na podlagi pregleda literature predstavljeni procesi zagotavljanja korporativne varnosti ter njihov vpliv na delovanje organizacij. Predstavljeni so tudi vplivi odsotnosti korporativne varnosti v organizacijah. Teoretični del smo v nadaljevanju nadgradili z rezultati ankete in intervjuji, ki so bili izvedeni z zaposlenimi na področju korporativne varnosti. Rezultati so pokazali, da je korporativna varnost urejena v večini slovenskih organizaciji, vendar pa je na tem področju še veliko prostora za izboljšave, saj je v nekaterih organizacijah urejena pomanjkljivo. Korporativna varnost je prisotna tako v gospodarskih kot tudi negospodarskih subjektih, vendar se v gospodarskih subjektih pojavlja pogosteje. Varnostni managerji se zavedajo pomembnosti zagotavljanja korporativne varnosti, vendar jim običajno vodstvo omejuje sredstva za zagotavljanje optimalne varnosti. V prihodnje bi bilo smiselno predvsem vodstvu okrepiti zavedanje o pomembnosti korporativne varnosti, da bi se zagotovilo še bolj optimalno zagotavljanje varnosti.
Keywords: korporativna varnost, Slovenija, magistrska dela
Published in DKUM: 28.05.2024; Views: 8; Downloads: 1
.pdf Full text (1,22 MB)

2.
Spremembe rabe tal po mezoregijah v Sloveniji v obdobju 2000-2022
Igor Žiberna, Danijel Ivajnšič, 2022, original scientific article

Abstract: V članku so prikazane spremembe rabe tal po mezoregijah v Sloveniji. Analizirane so spremembe po enajstih kategorijah rabe tal: njive in vrtovi, vinogradi, sadovnjaki, ostali trajni nasadi, travniki, zemljišča v zaraščanju, mešana raba zemljišč, gozd, pozidane in sorodne površine, ostale površine, vodne površine. Obravnavane so tudi smeri spremembe rabe tal s posebnim ozirom na spremembe obdelovalnih površin v neobdelovalne in obratno. Na osnovi tega so izračunani koeficienti ekstenzifikacije. Posebej so analizirane spremembe rabe tal na območjih, ki so strateškega pomena za kmetijstvo in pridelavo hrane.
Keywords: kmetijstvo, obdelovalne površine, raba tal, Slovenija
Published in DKUM: 24.05.2024; Views: 71; Downloads: 1
URL Link to file

3.
Družbeno nadzorstvo v Sloveniji med pandemijo covid-19 : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Danijela Simić, 2024, undergraduate thesis

Abstract: V vsaki družbi obstajajo pravila, po katerih se člani družbe ravnajo. Vloga pravil in družbenih norm je ohranjanje družbenega reda, neformalno in formalno nadzorovanje sta dve najbolj vidni obliki nadzora nad izvrševanjem norm. Ta pravila se razlikujejo od kulture do kulture, prav tako sta čas in tedanje družbene razmere pomembna dejavnika pri osnovanju in izpeljavi le-teh. Posledično so te norme relativne in spremenljive, kar je vidno skozi zgodovino. Pogosti spremljevalci družbenih sprememb so bili izbruhi različnih bolezni, ki so močno obremenile družbo in jo korenito spremenile. Podoben dogodek se je zgodil leta 2020, ko je svet pretresla novica o širjenju nove respiratorne bolezni, poznane kot covid-19. Ta je močno vplivala na dotedanje družbeno življenje. Skorajda čez noč so v veljavo stopili številni ukrepi za omejevanje širjenja novega virusa in s tem preprečevanje najslabšega izida pandemije. Večina držav po svetu je sprejela podobno strategijo obvladovanja, večinoma so bili uporabljeni strožji ukrepi in omejitve (popolno zaprtje javnega življenja, prekinjeni javni prevozi in podobno). Mednje sodi tudi Slovenija. Seveda pa so bile tudi države, ki so izstopale po svojevrstnem pristopu k zajezitvi virusa; takšna je bila skandinavska država Švedska, saj ni sprejela nobenih bistvenih ukrepov in se je zanašala na odgovorno ravnanje svojih državljanov glede na njihova priporočila. Nova okoliščina, s katero se večina držav ni soočila že kar nekaj časa (če sploh), je zaznamovala pomembno obdobje v sodobni družbi. Iztirjen sodobni ritem življenja je močno vplival na posameznike v družbi in družbo kot celoto, saj so bile začasno vzpostavljene norme, ki jih do zdaj nismo bili vajeni. Spoprijemanje z novo boleznijo je odprlo mnoga vprašanja o človekovih pravicah in dolžnostih, pojavili so se dvomi v zdravstveno stroko, v politiko in načela družbe, v zgodovino in v družbeno nadzorstvo. Tudi poročanje medijev je bilo vprašljivo, saj so ljudje težko sledili novicam vsepovprek, hkrati je bilo veliko protislovij. Predvsem so dvomili v njihovo verodostojnost, sploh kadar so se širile novice preko družbenih omrežij. V tej diplomski nalogi je predstavljeno družbeno nadzorstvo, njegova vloga in začetki. Povzeti so družbeni ukrepi v času epidemij skozi zgodovino in ukrepi, ki jih je sprejela slovenska vlada v prvem valu epidemije pri nas (marec 2020 – maj 2020), prav tako pa priporočila za državljane Švedske s strani njihove vlade. Vključene so raziskave javnega mnenja državljanov Evropske unije o ukrepanju vlade, zanimali so nas tudi različni faktorji pri upoštevanju le-teh ter splošen odziv državljanov na omejitve. 
Keywords: družbeno nadzorstvo, covid-19, Slovenija, diplomske naloge
Published in DKUM: 23.05.2024; Views: 56; Downloads: 26
.pdf Full text (1,36 MB)

4.
Primerjava karierne poti policista in vojaka v Republiki Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Jaka Bizjak, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Policist in vojak sta poklica, ki sta zanimiva zaradi uniforme, nošenja orožja, avtoritete, a se med seboj razlikujeta glede na poslanstvo, naloge, pristojnosti, odgovornosti in pooblastila. V diplomskem delu so se ugotavljale podobnosti, razlike in posebnosti karierne poti policista in vojaka, in sicer od zaposlitve do upokojitve. Pri tem se je izhajalo iz pravno – formalnega okvira delovanja Policije in Slovenske vojske, pogojev in postopkov za zaposlitev policista in vojaka, njunih pooblastil in odgovornosti, kariernega sistema, sistema napredovanja, plačnega sistema, primerjave višine osnovne plače in vrste dodatkov, ki jih lahko policist in vojak prejemata glede na posebne pogoje dela ter predstavitve pogojev za njuno poklicno in starostno upokojitev. Ugotovljeno je, da so pogoji za zaposlitev policista zahtevnejši in da ima policist glede na vrste in število pooblastil teh veliko več kot vojak, saj je izvajanje pooblastil dovoljeno zgolj vojaškemu policistu. Poleg navedenega, zaradi opravljanja nalog policista na delovnih mestih oziroma vojaka na formacijskih dolžnostih, na katerih se zahteva različna stopnja izobrazbe, finančno ovrednotenje dela policista in vojaka ni primerljivo. Imata pa tako policist kot vojak zagotovljeno karierno pot in primerljive pogoje za upokojitev. Policist ima po zaključeni karieri možnost sklenitve pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji, vojak pa v rezervni sestavi Slovenske vojske.
Keywords: karierna pot, zaposlitev, policisti, vojaki, Republika Slovenija, diplomske naloge
Published in DKUM: 23.05.2024; Views: 50; Downloads: 17
.pdf Full text (1,46 MB)

5.
Uporaba IKT na razredni stopnji v Sloveniji in na Hrvaškem pred pandemijo in po njej : magistrsko delo
Antonija Đura Plemeniti, 2024, master's thesis

Abstract: Brez vključevanja komunikacijskih in informacijskih tehnologij (IKT) v pouk si sodobnega pouka in učenja ne moremo predstavljati. Pomembnost poznavanja IKT se je dodobra pokazala leta 2020, ko so številne osnovne šole zaradi širjenja pandemije SARS-CoV-2 zaprle svoja vrata in so učitelji pouk bili prisiljeni izvajati preko spleta. Glavni namen magistrskega dela je bil dobiti vpogled v orodja in uporabo IKT pred in po zaprtju šol zaradi pandemije ter v stanje po ponovnem prehodu na tradicionalni način poučevanja pri učiteljih razrednega pouka v slovenskih in hrvaških osnovnih šolah. Okolje raziskave je bilo ruralno. Rezultati so pokazali, da so se usposobljenost učiteljev, pogostost uporabe IKT in opremljenost šol s tehnično opremo po pandemiji izboljšale. Anketirani učitelji so lastno usposobljenost uporabe IKT po pandemiji ocenili z višjo oceno kot pred njo. Pred pandemijo so anketirani učitelji IKT najpogosteje uporabljali za motivacijo učencev, nato za uresničevanje ciljev učnega načrta, za doseganje boljših rezultatov pri učencih in zaradi želje učencev. Po pandemiji pa anketirani učitelji IKT v prvi vrsti uporabljajo za uresničevanje ciljev učnega načrta, nato za motivacijo učencev, sledita pa še doseganje boljših rezultatov pri učencih in nadzor nad učenci. Ugotavljamo, da je najpogostejše sredstvo komuniciranja elektronska pošta. Pogostost vključevanja mobilnega telefona pri pouku pa se je po pandemiji zvišala.
Keywords: IKT, razredna stopnja, Slovenija, Hrvaška, pandemija
Published in DKUM: 15.05.2024; Views: 98; Downloads: 8
.pdf Full text (1,74 MB)

6.
Ocena stopnje škodljivosti in razširjenosti tujerodnih rastlinskih vrst v kmetijski pridelavi Slovenije za obdobje 2000-2022
Mario Lešnik, Andrej Paušič, 2024

Abstract: V obdobju 2000-2022 smo izvajali spremljanje kmetijskih površin in nekaterih ob agrarnih habitatov po vsem ozemlju Slovenije glede pojavnosti tujerodnih invazivnih rastlin. Tujerodne rastline smo evidentirali in podali ocene o velikosti populacij. Hkrati smo izvedli oceno škodljivosti invazivnih rastlin za kmetijsko pridelavo. Obravnavali smo invazivne rastlinske vrste, ki jih pogosto omenjajo v mednarodno priznanih bazah invazivnih v geografskih območjih, ki so nam primerljiva po klimatskih in pedoloških značilnostih in po značilnostih kmetijskih pridelovalnih sistemov. V uvodu je predstavljena metodologija ocenjevanja škodljivosti vrst. Za večino vrst je škodljivost možno precej realno oceniti. Velika neznanka so klimatske spremembe, predvsem minimalne zimske temperature, ki odločajo o dolgoročnem ohranjanju tujerodnih večletnih rastlin. Med njimi je veliko takšnih, ki preraščajo vegetacijo, če uspejo preživeti zimo predstavljajo nevarne invazivke z ekosistemsko škodljivostjo. Pomembno vlogo bo imela tudi dostopnost herbicidov. Če se bo zmanjšala, bodo nekatere nove vrste pridobile na pomenu, ker jih ne bomo mogli učinkovito kemično zatirati. Vse več vrst je ekološko problematičnih tudi zato, ker so vmesni gostitelji novih tujerodnih povzročiteljev bolezni in škodljivcev, ki ogrožajo gojene rastline.
Keywords: alohtone vrste, škodljivost, kmetijstvo, Slovenija, invazivne rastlinske vrste
Published in DKUM: 06.05.2024; Views: 194; Downloads: 235
.pdf Full text (15,82 MB)
This document has many files! More...

7.
Napovedni model poklicnih želja in odločitev osnovnošolcev s poudarkom na izbiri tehniških poklicev : doktorska disertacija
Igor Košak, 2024, doctoral dissertation

Abstract: Izbira ustrezne izobraževalne, in s tem tudi karierne poti, je ena izmed najpomembnejših odločitev, ki jih morajo sprejeti učenci ob koncu osnovnošolskega izobraževanja. Cilj našega dela je prepoznati: a) priljubljenost posameznih poklicev, b) dejavnike, ki bi lahko vplivali na poklicne želje in odločitev osnovnošolcev za karierno pot s poudarkom na izbiri tehniških poklicev ter c) razviti napovedne modele, s katerimi bi olajšali načrtovanje ukrepov za poklicno usmerjanje učencev. V neeksperimentalno študijo smo vključili 4.534 učencev od 5. do 9. razreda 35 slovenskih osnovnih šol (starost 11 do 15 let), podatke smo zbirali z uporabo spletnega vprašalnika. S splošnim vprašalnikom, namenjenim vsem anketirancem, smo ob demografskih podatkih spremljali spremembe glede priljubljenosti poklicnih želja na 13 poklicnih področjih. Učenci 9. razreda so dodatno odgovarjali tudi o: (a) osebnih dejavnikih, ki vplivajo na izbiro poklica, (b) odnosu do tehniških poklicev, (c) nameri o izbiri tehniškega poklica in (d) o aktualni izbiri srednje šole. Ugotavljamo, da so v celotni populaciji najbolj priljubljeni poklici, ki zahtevajo univerzitetno oziroma visokošolsko izobrazbo, poklici z zahtevano zaključeno osnovno šolo so na repu priljubljenosti. Najbolj priljubljeni so poklici v športu in kulturi, sledijo tehniško-tehnološki poklici, na tretjem mestu glede priljubljenosti so poklici v zdravstvu. Z leti šolanja se veča priljubljenost poklicev z zahtevano univerzitetno izobrazbo, upada pa priljubljenost poklicev, ki zahtevajo zaključeno osnovno šolo. Poklicne želje za opravljanje tehniško-tehnoloških poklicev, ki zahtevajo srednješolsko izobrazbo, opazno narastejo od 6. do 9. razreda. V raziskavi smo potrdili tudi stereotipno razliko v poklicnih željah za tehniške poklice med dečki in deklicami. Med učenci 9. razreda osnovne šole so tehniško-tehnološki poklici, ki zahtevajo univerzitetno izobrazbo, na tretjem mestu najbolj priljubljenih poklicev, obstajajo pa statistično značilne razlike po spolu, ki so v prid dečkom. Med osebnimi dejavniki, ki vplivajo na oblikovanje poklicnih želja bi izpostavili, da prevladujejo dejavniki notranje (intrinzične) motivacije (»zanimivo delo«, »poklic, v katerem bom užival«, »poklic, ki bo izpolnil življenjske ambicije« in »poklic, ki nudi izzive«), medtem ko so se dejavniki zunanje (ekstrinzične) motivacije izkazali kot manj pomembni (»nasvet drugih« in »poklic prinaša slavo«). V povzetku zaznavamo, da imajo učenci 9. razreda v povprečju zelo pozitiven odnos do tehniških poklicev, česar nato ne zasledimo v njihovi nameri o izbiri tehniškega poklica, ki je izrazito nizka; statistično značilne razlike med spoloma zaznamo pri dečkih. V sklepu povzamemo, da v kolikor je družbeni cilj vključiti več učencev v smeri tehniško-tehnološkega izobraževanja ter v nadaljevanje njihove poklicne poti v tej smeri, moramo sprejeti več učinkovitih intervencij in ukrepov, ne le za spodbujanje zanimanja za tehniško-tehnološke poklice med mladimi, temveč predvsem za aktualno pretvorbo njihovih želja v konkretne odločitve.
Keywords: Slovenija, osnovne šole, poklicne želje osnovnošolcev, tehniški poklici, osebni dejavniki, odnos do tehniških poklicev, namera o izbiri tehniškega poklica, poklicna odločitev
Published in DKUM: 23.04.2024; Views: 103; Downloads: 15
.pdf Full text (4,16 MB)

8.
Policijsko delo v skupnosti in partnersko zagotavljanje varnosti v lokalnih skupnostih
Gorazd Meško, Katja Eman, Maja Modic, Maja Modic, Rok Hacin, 2024

Abstract: Monografija predstavlja policijsko delo v skupnosti v kontekstu zagotavljanja varnosti v lokalnih skupnostih v Sloveniji. Uvodoma so predstavljene teoretske perspektive policijskega dela v skupnosti. Sledi sistematični pregled evropskih raziskav o policijskem delu v skupnosti v zadnjih dveh desetletjih. Avtorji obravnavajo povezanost med legitimnostjo in policijskim delom v skupnosti v perspektivi javnega mnenja o policiji ter samozaznave legitimnosti policistov in njihovih pogledov na policijsko organizacijo. Posebno pozornost avtorji namenjajo opravljanju policijskega dela v skupnosti v urbanih in ruralnih okoljih, ker se narava kriminalitete in izvajanje policijske dejavnosti pomembno razlikuje med urbanimi in ruralnimi okolji. Sledi predstavitev usmerjenih skupinskih intervjujev s policisti in individualnih polstrukturiranih intervjujev s predstavniki lokalnih skupnosti. V naslednjem poglavju avtorji predstavijo analizo SWOT o policijskem delu v skupnosti. Avtorji pisanje zaključijo z refleksijo razvoja policijskega dela v Sloveniji v zadnjih treh desetletjih.
Keywords: policijsko delo v skupnosti, partnerstvo, varnost, lokalne skupnosti, Slovenija
Published in DKUM: 15.04.2024; Views: 124; Downloads: 25
.pdf Full text (25,28 MB)
This document has many files! More...

9.
Življenjski slog generacije Z in njen odnos do zdrave prehrane : diplomsko delo
Valentina Bedrač, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Cilj raziskave je bil identificirati odnos slovenskih potrošnikov v starostni skupini 18-26 let do uživanja zdrave prehrane kot tudi prepoznavanje ključnih dejavnikov pri nakupu živil. V nalogi smo ugotavljali, ali generacija Z živi zdrav življenjski slog. Na osnovi spletne ankete, ki smo jo izvedli marca 2023 med 246 slovenskimi potrošniki, smo ugotovili, da med najbolj zdrava živila uvrščajo žita, oreščke in semena, ribe in njene izdelke, med, sadje, zelenjavo ter mineralno vodo. Poleg tega je raziskava identificirala štiri latentne faktorje, ki jih potrošniki upoštevajo pri nakupu zdrave hrane, in sicer: izvor in pozitivni učinki na zdravje (12,1 % celotne variabilnosti), marketing (11,8 %), cena in podpora pri nakupu in pripravi (9,4 %) ter senzorične lastnosti (7,9 %). Velika večina mladih meni, da živijo v varnem okolju (87 %) in da redno hidrirajo svoje telo (65 %). Glede na rezultate lahko trdimo tudi, da se skoraj tretjina mladih ukvarja s športom, da redno telovadi, skrbi za svoje duševno zdravje in se redno utrjuje. Najslabše rezultate smo zabeležili pri trditvah, ki se nanašata na redno uživanje zdrave hrane in na redno razstrupljanje telesa. Raziskava daje pomemben vpogled v vedenje in dojemanje mladih do zdrave prehrane v Sloveniji. Rezultati zagotavljajo dragocene informacije za proizvajalce živil in prehranskih izdelkov v smislu trženja in komunikacijske strategije. Poleg tega lahko oblikovalci politike uporabijo posredovane informacije za spodbujanje pomena javnega zdravja v družbi.
Keywords: zdrava prehrana, življenjski slog, mladi, potrošnja, Slovenija
Published in DKUM: 10.04.2024; Views: 171; Downloads: 19
.pdf Full text (1,54 MB)

10.
Historical overview of breastfeeding in Slovenia
Dušanka Mičetić-Turk, Eva Turk, Maja Šikić Pogačar, 2017, review article

Keywords: dojenje, zgodovinski pregled, Slovenija
Published in DKUM: 09.04.2024; Views: 92; Downloads: 4
.pdf Full text (388,37 KB)
This document has many files! More...
This document is also a collection of 1 document!

Search done in 0.82 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica