| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


71 - 80 / 2801
First pagePrevious page45678910111213Next pageLast page
71.
Analiza e-dostopnosti javno dostopnih spletnih strani/storitev (v Sloveniji in v drugih članicah EU)
Katja Frančič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Z večanjem vsakodnevne uporabe spletnih strani in storitev se veča tudi krog ljudi, ki jih uporabljajo, zato je pomembno, da so dostopne vsem, ne glede na njihove omejitve. V diplomskem delu smo se osredotočili na analizo e-dostopnosti javno dostopnih spletnih strani in storitev v Sloveniji in EU. Analizo smo opravili s pomočjo orodij za preverjanje skladnosti strani s smernicami WCAG. Pozornost smo namenili tudi primerjavi s prejšnjimi leti. Ugotovili smo, da so med državami v e-dostopnosti razlike in da Slovenija posebej ne izstopa.
Keywords: e-dostopnost, spletna stran, WCAG, EU, Slovenija
Published: 06.12.2019; Views: 537; Downloads: 93
.pdf Full text (3,22 MB)

72.
Gospodarski kriminal v Sloveniji in uspešnost njegovega pregona
Manja Ravničan, 2019, master's thesis

Abstract: Mejo med dopustnim in nedopustnim ravnanjem ter vedenjem določajo vnaprej postavljene vrednote, pravila ter zavest ljudi, da morajo ob izvršitvi kaznivih dejanj kazensko in moralno odgovarjati. Zaradi posledic, ki so pogosto nevidne, je obravnava in preiskovanje gospodarskega kriminala še težja, zato je smiselno proučiti dejavnike in vzroke nastanka gospodarskih kaznivih dejanj. Zaradi svoje kompleksnosti je gospodarski kriminal oblika kriminala, kjer je s kaznivimi dejanji pri gospodarskem poslovanju ogroženo premoženje ali druge dobrine v lasti gospodarskih subjektov, države ali družbene skupnosti, prav tako pa se pojavlja nevarnost v delovanju celotne družbe, ki posledično ustvarja neenakost in razslojevanje v družbi. Za uspešno obravnavo in pregon gospodarskega kriminala je potrebno dobro obvladovanje tveganj, za kar skrbijo notranji in zunanji organi revizije ter druge oblike nadzora. Uspešnost države pri pregonu in obvladovanju problematike gospodarskega kriminala je odvisna od medsebojnega sodelovanja in konsistentnosti pristojnih organov. Glede na to, da je gospodarski kriminal pojav gospodarskega, družbenega in tehnološkega razvoja, morajo stroka in znanost zaznati okolje in dejavnike, ki vplivajo na pojav novih oblik gospodarskega kriminala, povezati institucije ter strateško postaviti cilje. Glavni strateški cilj, na katerega so osredotočene vse institucije pregona, je vsekakor izogib in zmanjšanje pojava gospodarskega kriminala, bodisi pri fizičnih osebah bodisi pri pravnih. Po preučevanem je moč trditi, da gospodarsko kriminaliteto v večini izvršujejo ljudje, ki so nadpovprečno razgledani, imajo podrobno strokovno znanje s področja delovne zakonodaje in obvladajo druge predpise. Za uspešen pregon gospodarskega kriminala bomo predstavili analizo gospodarskih kaznivih dejanj za obdobje 2013–2017 in podrobneje predstavili gospodarski kaznivi dejanji poslovne goljufije in pranja denarja ter organe pregona gospodarskega kriminala, kar nam bo dalo izsledke pri nadaljnji obravnavi in še uspešnejšem pregonu gospodarskega kriminala v Sloveniji.
Keywords: gospodarski kriminal, poslovna goljufija, pranje denarja, organi pregona, Slovenija
Published: 05.12.2019; Views: 346; Downloads: 97
.pdf Full text (518,76 KB)

73.
Vsebnost mikotoksinov T-2, HT-2 in deoksinivalenola v živilih in krmi v Sloveniji med leti 2012 in 2016
Maja Oblak, 2019, master's thesis

Abstract: Mikotoksini so sekundarni metaboliti nekaterih plesni in so naravna onesnaževala v živilih in krmi. Analizirana je bila vsebnost mikotoksinov deoksinivalenol (DON), T-2 in HT-2 v vzorcih živil in krme med leti 2012 - 2016. Za analizo smo uporabili podatke, ki so nam jih poslali iz Urada RS za varnost hrane, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki so vzorce pridobili z vzorčenjem, ki je bil v skladu s programom uradnega nadzora živil. Delež vzorcev živil, ki so bili onesnaženi z vsaj enim izmed obravnavanih toksinov, znaša 34,7 %, v krmi pa 63,8 %. Med leti 2012 in 2016 nismo zaznali trenda upadanja pojavnosti mikotoksinov v živilih in krmi. Največji delež zaznanih mikotoksinov v hrani je bil v trdih žitih, v živilih, pripravljenih za uživanje (kruh in testenine), pa je bil delež nižji. Pri krmi smo mikotoksine največkrat zaznali v dopolnilni in popolni krmni mešanici za prašiče.
Keywords: deoksinivalenol, T-2, HT-2, mejne vrednosti, vzorci živil in krme, Slovenija
Published: 04.12.2019; Views: 558; Downloads: 69
.pdf Full text (1,26 MB)

74.
Populacijska dinamika bele štorklje Ciconia ciconia v Sloveniji med letoma 1999 in 2018 ter problematika gnezdenja na srednje napetostnih daljnovodnih drogovih
Urša Gajšek, 2019, master's thesis

Abstract: V obdobju 1999–2018 je bil v Sloveniji opravljen vsakoletni cenzus gnezditvene populacije bele štorklje Ciconia ciconia. Vsi cenzusi so bili izvedeni skladno z mednarodno metodo popisovanja. Na osnovi gnezdečih parov ali poletelih mladičev smo izračunali populacijske trende bele štorklje v Sloveniji in po posameznih mezoregijah skušali pojasniti vzroke za razlike populacijskih parametrov in procesov med posameznimi sub-populacijami. Tekom cenzusa 2018 smo zbrali podatke o stanju gnezd na srednje napetostnih daljnovodnih drogovih. Zbrali smo tudi podatke o smrtnih primerih bele štorklje zaradi trka v žice ali elektrokucije in podatke o zimskih opažanjih v Sloveniji v raziskovanem obdobju. Populacija bele štorklje se je v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih povečala. Populacijski trend bele štorklje v Sloveniji za obdobje 1999–2018 izkazuje zmeren porast. V raziskovanem obdobju je gnezdilo med 193 in 267 parov (HPa), v povprečju 221. Največje število parov je gnezdilo leta 2014, najmanjše leta 2005. Skupno so v tem obdobju gnezdeči pari (HPa) zasedli 443 različnih gnezd. Povprečno število uspešnih parov (HPm) je bilo 171. Največjo rodnost populacije (JZG) smo ugotovili v letu 2017, najmanjšo pa leta 2006. V povprečju je poletelo 435 mladičev letno. Povprečni gnezditveni uspeh gnezdečih parov (JZa) je bil 1,99, največji leta 2000, najmanjši leta 2006. Povprečni gnezditveni uspeh uspešnih parov (JZm) je bil 2,52, največji leta 2007, najmanjši pa leta 2006. Bela štorklja je v raziskovanem obdobju gnezdila v 18 različnih mezoregijah v državi. Jedro populacije bele štorklje je v SV in JV Sloveniji. Največji delež gnezdečih parov (HPa) in poletelih mladičev (JZG) je bil na Murski ravni, kjer je tudi največ potencialnih prehranjevališč bele štorklje v Sloveniji. Sub-populacije bele štorklje so na tradicionalnih gnezdiščih v SV delu Slovenije v večini v upadu ali stabilne, med tem ko so sub-populacije v mezoregijah, kamor so se razširile po letu 1999, v večini v porastu. Upad številčnosti sub-populacij pojasnjujemo s spremembam rabe tal in kvalitete prehranjevališč ter z gostotno odvisnimi procesi v populaciji. Spremembe vedenja bele štorklje, ki so posledica vpliva globalnega segrevanja in poseganja človeka v naravo, smo ugotovili tudi v Sloveniji. Danes je večina gnezd bele štorklje v Sloveniji na srednje napetostnih daljnovodnih drogovih (81 %), kar predstavlja štorklji številne nevarnosti. Ugotovili smo, da je več kot 80 % gnezd na daljnovodnih drogovih ogroženih, od tega 34 % kritično. Največ gnezd je ogroženih zaradi treh razlogov: bližine transformatorja, droga s pokončnimi izolatorji ali zaradi stika gnezda z žicami. V obdobju 1999–2018 smo zabeležili 65 smrtnih primerov bele štorklje zaradi trka v žice ali elektrokucije. V 25 % primerih smo lahko določili element prenosnega omrežja na katerem je prišlo do trka v žice ali elektrokucije in ugotovili, da so najbolj problematični transformatorji in daljnovodi s pokončnimi izolatorji. V zadnjih letih smo opazili povečanje števila prezimujočih štorkelj. V zimi 1999/2000 ni prezimovala nobena, nato so do leta 2010 prezimovale 1–4, po letu 2010 pa je v Sloveniji vsako zimo prezimovalo 3–10 štorkelj. Z raziskovanjem in ohranjanjem bele štorklje lahko dosežemo spremembe, ki so pomembne za ohranjanje biodiverzitete na splošno, zato je pomembno, da ohranjamo ugodno stanje populacije v Sloveniji. Glede na rezultate naše raziskave in drugih sorodnih raziskav zaključujemo, da je za ohranjanje oz. izboljšanje prehranjevalnih habitatov in zmanjšanje smrtnosti bele štorklje v Sloveniji potrebno predvsem ohranjanje optimalnih habitatov bele štorklje (vlažnih in trajnih travnikov) ter zagotovitev varnih srednje napetostnih daljnovodov - med obnovo ali gradnjo novih.
Keywords: bela štorklja, Ciconia ciconia, populacijska dinamika, stanje gnezd, elektrokucija, trki v žice, prezimovanje, naravovarstvene smernice, Slovenija
Published: 22.11.2019; Views: 399; Downloads: 82
.pdf Full text (2,21 MB)

75.
Analiza in optimizacija prometa spletne trgovine
Ilija Tomić, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V tem diplomskem delu smo na kratko opisali spletno trgovino SWAN Slovenija. Podrobno smo analizirali dosedanji promet (položaj rezultatov iskanja, število obiskovalcev, demografijo uporabnikov) in opravili vse potrebne posodobitve strani po katerih spletni iskalniki kategorizirajo in razvrščajo rezultate iskanj. Najpomembneje je izbrati ustrezno vsebino in pravilno vključiti ključne besede, po katerih si želimo, da bi nas uporabniki našli. Pomembno je, da je čas nalaganja naše spletne strani zelo kratek. Na to vplivajo velikosti podatkov (največkrat slik in videoposnetkov) in število povezav. Za tem smo še enkrat analizirali promet in položaj spletne trgovine, primerjali s kontrolno analizo in ugotovili, da se je promet na strani dvakrat povečal ter položaj strani pri poizvedbah dvignil za 25 %. Dokazali smo, da optimiziranje strani pozitivno vpliva na promet in položaj pri poizvedbah.
Keywords: Analiza, Optimizacija, Swan, Slovenija
Published: 21.11.2019; Views: 336; Downloads: 50
.pdf Full text (1,66 MB)

76.
Pridobitev državljanstva - Slovenija in Združene države Amerike
Andreja Kapun, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Pravica do državljanstva je ena najpomembnejših temeljnih človekovih pravic, lahko bi rekli tudi »pravica imeti pravice«, ki je zagotovljena že s Splošno deklaracijo o človekovih pravicah. Kot taka je temelj za ostale politične, socialne, ekonomske in državljanske pravice, ki iz nje izhajajo. Države pa se lahko same suvereno odločijo komu in pod katerimi pogoji jo bodo podelile. Večina držav tako podeljuje državljanstvo bodisi po načelu »ius sanguinis« (pridobitev državljanstva po rodu) ali »ius soli« (pridobitev državljanstva po kraju rojstva). V diplomskem delu sem primerjala obe ureditvi na primeru Slovenije, kot predstavnice načela ius sanguinis in Združenih držav Amerike, kot predstavnice načela ius soli. Z analizo obeh bom poskušala sklepati na prednosti in slabosti ureditve pridobitve državljanstva, uveljavljene v obeh državah.
Keywords: državljanstvo, pridobitev državljanstva, Slovenija, Združene države Amerike, ius sanguinis, ius soli, predpisi
Published: 18.11.2019; Views: 377; Downloads: 67
.pdf Full text (1,01 MB)

77.
Vsebnost aflatoksinov b1, b2, g1, g2 v živilih in krmi med leti 2010 in 2016 v Sloveniji
Petra Trofenik, 2019, master's thesis

Abstract: Aflatoksini so najpogostejša in najbolj raziskana skupina mikotoksinov. Kljub strogim EU zakonodajnim omejitvam za aflatoksine v krmi za živali in v živilih bi se zaradi podnebnih sprememb še zmeraj lahko zgodilo, da se pojavijo na trgu tudi onesnažena živila in krma. Aflatoksini se lahko pojavijo v surovinah in živilih, so genotoksični in rakotvorni ter ogrožajo zdravje ljudi in živali. Namen naše raziskave je bil preučiti prisotnost aflatoksinov B1, B2, G1 in G2 v vzorcih hrane in krme na slovenskem trgu med letoma 2010 in 2016. Skupaj je bilo analiziranih 1322 vzorcev živil in 445 vzorcev krme, pri katerih je 2 % vzorcev hrane (najpogosteje arašidov) in 4 % vzorcev krme (najpogosteje koruza) presegalo EU mejne vrednosti. Večina vzorcev drastično ne odstopa od mejnih vrednosti iz Uredbe EU. Sklepamo lahko, da je zaskrbljenost za zdravje potrošnikov v zvezi z izpostavljenostjo živil aflatoksinom minimalna.
Keywords: aflatoksin / mikotoksin / vzorci živil in krme / Slovenija / uradni nadzor.
Published: 29.10.2019; Views: 545; Downloads: 70
.pdf Full text (1,23 MB)

78.
Podpora socialnega podjetništva v sloveniji s študijo primera
Ina Kek Horvat, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Zaključna naloga govori o socialnem podjetništvu. Za to temo smo se odločili, saj nam je bila nepoznana in smo želeli izvedeti več. V prvem delu smo razjasnili pojem podjetništvo in socialno podjetništvo. Nadaljevali smo z zastavljanjem ciljev glede diplomske naloge: seznanjenost glede socialnega podjetništva v Sloveniji in evropskih državah, začetki socialnega podjetništva v Sloveniji, torej zgodovino socialnega podjetništva. Analizirali smo prednosti in slabosti ter priložnosti in nevarnosti socialnega podjetništva. Pri analizi smo ugotovili, da ima socialno podjetništvo kar nekaj pregrad, ki jih ovirajo pri razvoju. V naslednjem poglavju smo se osredotočili na razlike v politiki na področju socialnega podjetništva v Evropski Uniji Osredotočili smo se na politiko na področju socialnega podjetništva v Sloveniji in povzeli zakonodajno strukturo med leti 2011-2018. V naslednjem poglavju smo se osredotočili na podporo, ki jo ima socialno podjetništvo v Sloveniji. Pri socialnem podjetništvu je na začetku možno dobiti razne finančne pomoči, ki pomagajo pri zagonu novega podjetja. Opravili smo analizo izbranega primera, ki se ukvarja s socialnim podjetništvom. Analizirali smo Združenje socialnega podjetništva Slovenije. Intervjuvali smo Mojco Žganec Metelko, ki opravlja delo generalne sekretarke na Združenju. Gospa je s konkretnimi odgovori odgovorila na vprašanja, ter pojasnila dogajanje v socialnem podjetništvu V združenju želijo pomagati svojim članom na področju izobraževanja, raznih seminarjev, oddajanje svojih prostorov za mreženje socialnih podjetnikov med seboj, želijo biti glas socialnega podjetništva na ravni države. Pritegnilo nas je to, da so začeli iz čistega začetka, bili so med prvimi, ki so začeli na tem področju. Skozi leta so se nadgrajevali in poskušali nove stvari. Kljub temu, da niso imeli nikakršne podpore so ostali motivirani in delovni.
Keywords: Podjetništvo, socialno podjetništvo, socialni podjetniki, Združenje socialna ekonomija Slovenije, Evropska unija, Slovenija, rast.
Published: 28.10.2019; Views: 326; Downloads: 62
.pdf Full text (528,98 KB)

79.
Odnos med socioekonomskim statusom in prekomerno telesno težo ter debelostjo med mladimi v Sloveniji
David Rihtarič, 2019, master's thesis

Abstract: Z magistrsko nalogo smo preučili odnos med socioekonomskim statusom in prekomerno telesno težo ter debelostjo med mladimi v Sloveniji. V okviru teoretičnega dela naloge smo predstavili izsledke domačih in tujih avtorjev, ki opredeljujejo odnos med socioekonomskim statusom in prekomerno telesno težo. Analiza empiričnega dela magistrske naloge je temeljila na sekundarni analizi podatkov reprezentativnega vzorca mladih v Sloveniji v starostni skupini 16−27 let. Za merjenje socioekonomskega statusa smo izbrali različne kazalnike, kot so izobrazba staršev, ki smo jo nadalje ločili na izobrazbo očeta in izobrazbo matere, osebni dohodek mladostnika ter samoocenjeni materialni položaj družine. Prav tako smo preučili, kateri dejavniki povečujejo oz. zmanjšujejo verjetnost za prekomerno telesno težo in debelost med mladimi v Sloveniji. Rezultati naše raziskave so pokazali, da združena starševska izobrazba ne zmanjšuje verjetnosti za prekomerno telesno težo in debelost, na drugi strani pa sta tako višja materina kot očetova izobrazba povezana z nižjimi obeti za prekomerno telesno težo in debelost. Nadalje se je izkazalo, da višji dohodek mladostnika povečuje verjetnost za prekomerno telesno težo in da višji samoocenjeni materialni položaj družine ni povezan z nižjo verjetnostjo za prekomerno telesno težo in debelost. Ugotovili smo tudi, da pogostejše uživanje sadja in zelenjave ter pogostejša telesna dejavnost ne znižujeta verjetnosti za prekomerno telesno težo. Prav tako smo ugotovili, da je pogostejše uživanje alkohola povezano z višjo verjetnostjo za prekomerno telesno težo in debelost, kajenje cigaret pa ne. Ugotovili smo tudi, da je pogostejše gledanje televizije povezano z višjo verjetnostjo za prekomerno telesno težo in debelost med mladimi. Rezultati raziskave so pokazali tudi, da noben izmed preučenih dejavnikov ni mediator (pojasnjevalec) odnosa med socioekonomskim statusom in prekomerno telesno težo in debelostjo med mladimi v Sloveniji.
Keywords: socioekonomski status, prekomerna telesna teža, debelost, mladi, Slovenija
Published: 22.10.2019; Views: 372; Downloads: 79
.pdf Full text (1,30 MB)

80.
Vsebnost mikotoksina zearalenona v živilih in krmi med leti 2010 in 2016 v Sloveniji
Evelina Leskovar Smole, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo obravnavali prisotnost mikotoksinov v živilih in krmi med leti 2010 in 2016 v Sloveniji. Podatke smo pridobili od Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Zanimal nas je predvsem delež neskladnih in onesnaženih vzorcev živil in krme glede na Uredbo komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih in Priporočilo komisije z dne 17. avgusta 2006, o prisotnosti deoksinivalenola, zearalenona, ohratoksina A, toksinov T-2 in HT – 2 ter fumonizinov v proizvodih, namenjenih za krmo. Prav tako smo preverili vzorce glede na izvor in način pridelave pri živilih. Pri živilih smo izmed skupnega števila 594 vzorcev imeli 6,2 % onesnaženih vzorcev, vendar le 1,5 % neskladnih vzorcev, ki so presegli predpisane vrednosti v Uredbi komisije. Pri krmi je bilo od skupnih 251 vzorcev 27,6 % vzorcev onesnaženih, 3,6 % pa neskladnih. Izmed vseh vzorcev lahko povzamemo, da sta najbolj dovzetni rastlini za razvoj mikotoksina zearalenona koruza in pšenica in posledično njuni proizvodi. Največ neskladnih vzorcev tako pri krmi kot pri živilih smo zaznali v letu 2015, kar lahko pripišemo ugodnemu vremenu za razvoj gliv.
Keywords: mikotoksin, zearalenon, onesnaževanje, vzorci živil in krme, Slovenija
Published: 08.10.2019; Views: 449; Downloads: 72
.pdf Full text (1001,34 KB)

Search done in 0.4 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica