| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 2939
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Uporaba IKT na razredni stopnji v Sloveniji in na Hrvaškem pred pandemijo in po njej : magistrsko delo
Antonija Đura Plemeniti, 2024, master's thesis

Abstract: Brez vključevanja komunikacijskih in informacijskih tehnologij (IKT) v pouk si sodobnega pouka in učenja ne moremo predstavljati. Pomembnost poznavanja IKT se je dodobra pokazala leta 2020, ko so številne osnovne šole zaradi širjenja pandemije SARS-CoV-2 zaprle svoja vrata in so učitelji pouk bili prisiljeni izvajati preko spleta. Glavni namen magistrskega dela je bil dobiti vpogled v orodja in uporabo IKT pred in po zaprtju šol zaradi pandemije ter v stanje po ponovnem prehodu na tradicionalni način poučevanja pri učiteljih razrednega pouka v slovenskih in hrvaških osnovnih šolah. Okolje raziskave je bilo ruralno. Rezultati so pokazali, da so se usposobljenost učiteljev, pogostost uporabe IKT in opremljenost šol s tehnično opremo po pandemiji izboljšale. Anketirani učitelji so lastno usposobljenost uporabe IKT po pandemiji ocenili z višjo oceno kot pred njo. Pred pandemijo so anketirani učitelji IKT najpogosteje uporabljali za motivacijo učencev, nato za uresničevanje ciljev učnega načrta, za doseganje boljših rezultatov pri učencih in zaradi želje učencev. Po pandemiji pa anketirani učitelji IKT v prvi vrsti uporabljajo za uresničevanje ciljev učnega načrta, nato za motivacijo učencev, sledita pa še doseganje boljših rezultatov pri učencih in nadzor nad učenci. Ugotavljamo, da je najpogostejše sredstvo komuniciranja elektronska pošta. Pogostost vključevanja mobilnega telefona pri pouku pa se je po pandemiji zvišala.
Keywords: IKT, razredna stopnja, Slovenija, Hrvaška, pandemija
Published in DKUM: 15.05.2024; Views: 75; Downloads: 4
.pdf Full text (1,74 MB)

2.
Ocena stopnje škodljivosti in razširjenosti tujerodnih rastlinskih vrst v kmetijski pridelavi Slovenije za obdobje 2000-2022
Mario Lešnik, Andrej Paušič, 2024

Abstract: V obdobju 2000-2022 smo izvajali spremljanje kmetijskih površin in nekaterih ob agrarnih habitatov po vsem ozemlju Slovenije glede pojavnosti tujerodnih invazivnih rastlin. Tujerodne rastline smo evidentirali in podali ocene o velikosti populacij. Hkrati smo izvedli oceno škodljivosti invazivnih rastlin za kmetijsko pridelavo. Obravnavali smo invazivne rastlinske vrste, ki jih pogosto omenjajo v mednarodno priznanih bazah invazivnih v geografskih območjih, ki so nam primerljiva po klimatskih in pedoloških značilnostih in po značilnostih kmetijskih pridelovalnih sistemov. V uvodu je predstavljena metodologija ocenjevanja škodljivosti vrst. Za večino vrst je škodljivost možno precej realno oceniti. Velika neznanka so klimatske spremembe, predvsem minimalne zimske temperature, ki odločajo o dolgoročnem ohranjanju tujerodnih večletnih rastlin. Med njimi je veliko takšnih, ki preraščajo vegetacijo, če uspejo preživeti zimo predstavljajo nevarne invazivke z ekosistemsko škodljivostjo. Pomembno vlogo bo imela tudi dostopnost herbicidov. Če se bo zmanjšala, bodo nekatere nove vrste pridobile na pomenu, ker jih ne bomo mogli učinkovito kemično zatirati. Vse več vrst je ekološko problematičnih tudi zato, ker so vmesni gostitelji novih tujerodnih povzročiteljev bolezni in škodljivcev, ki ogrožajo gojene rastline.
Keywords: alohtone vrste, škodljivost, kmetijstvo, Slovenija, invazivne rastlinske vrste
Published in DKUM: 06.05.2024; Views: 174; Downloads: 234
.pdf Full text (15,82 MB)
This document has many files! More...

3.
Napovedni model poklicnih želja in odločitev osnovnošolcev s poudarkom na izbiri tehniških poklicev : doktorska disertacija
Igor Košak, 2024, doctoral dissertation

Abstract: Izbira ustrezne izobraževalne, in s tem tudi karierne poti, je ena izmed najpomembnejših odločitev, ki jih morajo sprejeti učenci ob koncu osnovnošolskega izobraževanja. Cilj našega dela je prepoznati: a) priljubljenost posameznih poklicev, b) dejavnike, ki bi lahko vplivali na poklicne želje in odločitev osnovnošolcev za karierno pot s poudarkom na izbiri tehniških poklicev ter c) razviti napovedne modele, s katerimi bi olajšali načrtovanje ukrepov za poklicno usmerjanje učencev. V neeksperimentalno študijo smo vključili 4.534 učencev od 5. do 9. razreda 35 slovenskih osnovnih šol (starost 11 do 15 let), podatke smo zbirali z uporabo spletnega vprašalnika. S splošnim vprašalnikom, namenjenim vsem anketirancem, smo ob demografskih podatkih spremljali spremembe glede priljubljenosti poklicnih želja na 13 poklicnih področjih. Učenci 9. razreda so dodatno odgovarjali tudi o: (a) osebnih dejavnikih, ki vplivajo na izbiro poklica, (b) odnosu do tehniških poklicev, (c) nameri o izbiri tehniškega poklica in (d) o aktualni izbiri srednje šole. Ugotavljamo, da so v celotni populaciji najbolj priljubljeni poklici, ki zahtevajo univerzitetno oziroma visokošolsko izobrazbo, poklici z zahtevano zaključeno osnovno šolo so na repu priljubljenosti. Najbolj priljubljeni so poklici v športu in kulturi, sledijo tehniško-tehnološki poklici, na tretjem mestu glede priljubljenosti so poklici v zdravstvu. Z leti šolanja se veča priljubljenost poklicev z zahtevano univerzitetno izobrazbo, upada pa priljubljenost poklicev, ki zahtevajo zaključeno osnovno šolo. Poklicne želje za opravljanje tehniško-tehnoloških poklicev, ki zahtevajo srednješolsko izobrazbo, opazno narastejo od 6. do 9. razreda. V raziskavi smo potrdili tudi stereotipno razliko v poklicnih željah za tehniške poklice med dečki in deklicami. Med učenci 9. razreda osnovne šole so tehniško-tehnološki poklici, ki zahtevajo univerzitetno izobrazbo, na tretjem mestu najbolj priljubljenih poklicev, obstajajo pa statistično značilne razlike po spolu, ki so v prid dečkom. Med osebnimi dejavniki, ki vplivajo na oblikovanje poklicnih želja bi izpostavili, da prevladujejo dejavniki notranje (intrinzične) motivacije (»zanimivo delo«, »poklic, v katerem bom užival«, »poklic, ki bo izpolnil življenjske ambicije« in »poklic, ki nudi izzive«), medtem ko so se dejavniki zunanje (ekstrinzične) motivacije izkazali kot manj pomembni (»nasvet drugih« in »poklic prinaša slavo«). V povzetku zaznavamo, da imajo učenci 9. razreda v povprečju zelo pozitiven odnos do tehniških poklicev, česar nato ne zasledimo v njihovi nameri o izbiri tehniškega poklica, ki je izrazito nizka; statistično značilne razlike med spoloma zaznamo pri dečkih. V sklepu povzamemo, da v kolikor je družbeni cilj vključiti več učencev v smeri tehniško-tehnološkega izobraževanja ter v nadaljevanje njihove poklicne poti v tej smeri, moramo sprejeti več učinkovitih intervencij in ukrepov, ne le za spodbujanje zanimanja za tehniško-tehnološke poklice med mladimi, temveč predvsem za aktualno pretvorbo njihovih želja v konkretne odločitve.
Keywords: Slovenija, osnovne šole, poklicne želje osnovnošolcev, tehniški poklici, osebni dejavniki, odnos do tehniških poklicev, namera o izbiri tehniškega poklica, poklicna odločitev
Published in DKUM: 23.04.2024; Views: 89; Downloads: 12
.pdf Full text (4,16 MB)

4.
Policijsko delo v skupnosti in partnersko zagotavljanje varnosti v lokalnih skupnostih
Gorazd Meško, Katja Eman, Maja Modic, Maja Modic, Rok Hacin, 2024

Abstract: Monografija predstavlja policijsko delo v skupnosti v kontekstu zagotavljanja varnosti v lokalnih skupnostih v Sloveniji. Uvodoma so predstavljene teoretske perspektive policijskega dela v skupnosti. Sledi sistematični pregled evropskih raziskav o policijskem delu v skupnosti v zadnjih dveh desetletjih. Avtorji obravnavajo povezanost med legitimnostjo in policijskim delom v skupnosti v perspektivi javnega mnenja o policiji ter samozaznave legitimnosti policistov in njihovih pogledov na policijsko organizacijo. Posebno pozornost avtorji namenjajo opravljanju policijskega dela v skupnosti v urbanih in ruralnih okoljih, ker se narava kriminalitete in izvajanje policijske dejavnosti pomembno razlikuje med urbanimi in ruralnimi okolji. Sledi predstavitev usmerjenih skupinskih intervjujev s policisti in individualnih polstrukturiranih intervjujev s predstavniki lokalnih skupnosti. V naslednjem poglavju avtorji predstavijo analizo SWOT o policijskem delu v skupnosti. Avtorji pisanje zaključijo z refleksijo razvoja policijskega dela v Sloveniji v zadnjih treh desetletjih.
Keywords: policijsko delo v skupnosti, partnerstvo, varnost, lokalne skupnosti, Slovenija
Published in DKUM: 15.04.2024; Views: 106; Downloads: 21
.pdf Full text (25,28 MB)
This document has many files! More...

5.
Življenjski slog generacije Z in njen odnos do zdrave prehrane : diplomsko delo
Valentina Bedrač, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Cilj raziskave je bil identificirati odnos slovenskih potrošnikov v starostni skupini 18-26 let do uživanja zdrave prehrane kot tudi prepoznavanje ključnih dejavnikov pri nakupu živil. V nalogi smo ugotavljali, ali generacija Z živi zdrav življenjski slog. Na osnovi spletne ankete, ki smo jo izvedli marca 2023 med 246 slovenskimi potrošniki, smo ugotovili, da med najbolj zdrava živila uvrščajo žita, oreščke in semena, ribe in njene izdelke, med, sadje, zelenjavo ter mineralno vodo. Poleg tega je raziskava identificirala štiri latentne faktorje, ki jih potrošniki upoštevajo pri nakupu zdrave hrane, in sicer: izvor in pozitivni učinki na zdravje (12,1 % celotne variabilnosti), marketing (11,8 %), cena in podpora pri nakupu in pripravi (9,4 %) ter senzorične lastnosti (7,9 %). Velika večina mladih meni, da živijo v varnem okolju (87 %) in da redno hidrirajo svoje telo (65 %). Glede na rezultate lahko trdimo tudi, da se skoraj tretjina mladih ukvarja s športom, da redno telovadi, skrbi za svoje duševno zdravje in se redno utrjuje. Najslabše rezultate smo zabeležili pri trditvah, ki se nanašata na redno uživanje zdrave hrane in na redno razstrupljanje telesa. Raziskava daje pomemben vpogled v vedenje in dojemanje mladih do zdrave prehrane v Sloveniji. Rezultati zagotavljajo dragocene informacije za proizvajalce živil in prehranskih izdelkov v smislu trženja in komunikacijske strategije. Poleg tega lahko oblikovalci politike uporabijo posredovane informacije za spodbujanje pomena javnega zdravja v družbi.
Keywords: zdrava prehrana, življenjski slog, mladi, potrošnja, Slovenija
Published in DKUM: 10.04.2024; Views: 160; Downloads: 10
.pdf Full text (1,54 MB)

6.
Historical overview of breastfeeding in Slovenia
Dušanka Mičetić-Turk, Eva Turk, Maja Šikić Pogačar, 2017, review article

Keywords: dojenje, zgodovinski pregled, Slovenija
Published in DKUM: 09.04.2024; Views: 75; Downloads: 2
.pdf Full text (388,37 KB)
This document has many files! More...
This document is also a collection of 1 document!

7.
8.
Antistresni program v policiji
Aleksander Košarac, Srečko Krope, 2007, published scientific conference contribution

Keywords: policija, policijsko delo, stres, dejavniki stresa, zadovoljstvo pri delu, policijske postaje, Slovenija
Published in DKUM: 29.03.2024; Views: 68; Downloads: 0
.pdf Full text (851,45 KB)

9.
Uporaba službenih psov in službenih konj pri varovanju javnih zbiranj
Adil Huselja, 2007, published professional conference contribution

Keywords: policija, službeni psi, službeni konji, konjenica, javna zbiranja, javni red in mir, policijske naloge, pravni vidik, Slovenija
Published in DKUM: 29.03.2024; Views: 76; Downloads: 5
.pdf Full text (607,13 KB)

10.
Sodelovanje policijskih organizacij s centri za socialno delo
Irena Gorenak, Katja Rančigaj, Branko Lobnikar, 2007, published scientific conference contribution

Keywords: policija, policijsko delo, centri za socialno delo, sodelovanje, Velika Britanija, Slovenija
Published in DKUM: 29.03.2024; Views: 61; Downloads: 0
.pdf Full text (946,57 KB)

Search done in 3.87 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica