1. Trošarinski in carinski vidiki trgovanja med Združenim kraljestvom in Slovenijo po BrexituBarbara Kukovič, 2021, undergraduate thesis Abstract: V zadnjih nekaj letih je bilo precej govora o Brexitu. Z izstopom Združenega kraljestva iz EU je prišlo do mnogih sprememb, ki imajo pozitivne in negativne posledice na gospodarstvo in trgovanje v EU. V teoretičnem delu diplomskega dela smo proučili ter predstavili področje carin in trošarin v EU. Povzeli smo postopek izstopa Združenega kraljestva iz EU ter na kratko predstavili vsebino Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo ter Dogovor o prihodnjih medsebojnih odnosih med Združenim kraljestvom in Evropsko unijo. V raziskavi diplomskega dela smo se omejili le na področje carin in trošarin. V empiričnem delu smo se osredotočili na carinski in trošarinski vidik trgovanja med prehodnim obdobjem in koncem prehodnega obdobje med Združenim Kraljestvom in Evropsko unijo. Raziskali smo tudi nastale spremembe na področju računovodenja ter trgovanja.
Keywords: carine, trošarine, Brexit, carinski postopki, Evropska unija, Slovenija.
Published in DKUM: 13.04.2022; Views: 165; Downloads: 22
 Full text (1,29 MB) |
2. Klici v sili na enotno številko 112 v državah EU : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMišel Szőke, 2022, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo preučuje nekatere značilnosti klica v sili na enotno številko 112 v državah EU. Cilj dela je bil pridobitev informacij o učinkovitosti sistema 112 (hitrost odziva na klic v sili), glede na razvitost države (bruto domači proizvod), gostoto naseljenosti in prisotnost dodatnih številk za klic v sili v državi. Proučili smo tudi gibanje števila klicev v Sloveniji v obdobju med 2010 in 2020. V diplomski nalogi je predstavljena tudi platforma SPIN, v kateri so zapisani vsi podatki o naravnih in drugih nesrečah ter podatki o intervencijah sil za zaščito in reševanje.
Da bi uspešno naslovili zastavljene cilje, smo v vzorec raziskave vključili države članice EU in podatke o klic v sili na številko 112 v EU in Sloveniji za leto 2019.
Ugotovili smo, da se bolj in manj razvite države statistično značilno ne razlikujejo v hitrosti odziva na klic v sili 112. Ravno tako ni statistično značilne povezanosti med gostoto naseljenosti in hitrostjo odziva na klic 112, kot tudi ni razlike v hitrosti odziva na klic 112 glede na to, ali obstaja v državi več kot le ena številka za klic v sili ali ne. Hkrati smo ugotovili, da število nujnih klicev v Sloveniji z leti narašča.
Keywords: diplomske naloge, klic v sili 112, BDP, hitrost odziva na številko 112, države članice EU, Slovenija, klic v sili
Published in DKUM: 28.03.2022; Views: 237; Downloads: 52
Full text (1,95 MB) |
3. Povratništvo v slovenskih zaporih v obdobju 2000-2020 : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloNejc Arzenšek, 2022, undergraduate thesis Abstract: S problemom kriminalnega povratništva se srečujejo vse države, ki pa se na ta problem različno odzivajo. Kriminalno povratništvo je nezaželen pojav, ki ga je praktično nemogoče preprečiti, vendar pa se ga lahko precej omili. V diplomski nalogi smo se osredotočili na povratništvo v slovenskih zaporih v obdobju 2000–2020. V diplomski nalogi smo opravili pregled literature o povratništvu s poudarkom na povratništvu v slovenskih zaporih in opredelili temeljne pojme o povratništvu ter dejavnike, ki vplivajo nanj. Hkrati smo predstavili slovenski zaporski sistem. V drugem delu diplomske naloge smo analizirali statistične podatke o kriminaliteti, pridobljene iz letnih poročil o delu Policije, in zapiranju ter povratništvu v slovenskih zaporih, pridobljene iz letnih poročil Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij. Ugotovili smo, da je v obdobju 2000–2020 stopnja kriminalitete upadla za 25,5 %, stopnja zapiranja pa narasla za 45 % oziroma 14,8 zapornikov na 100.000 prebivalcev. Hkrati je narasel delež povratništva za približno 10 %. Stopnja kriminalitete je v obdobju od leta 2000 in do svoje najvišje stopnje v letu 2013 narasla za 33,8 %. Po letu 2013 pa stopnja kriminalitete upada, vse do leta 2020, ko je skupno od leta 2013 upadla za 44,7 %. Stopnja zapiranja je v obravnavanem obdobju narasla z 32,9 na 54,3 zapornike. Najvišjo stopnjo zapiranja je mogoče opaziti v letu 2015, ko stopnja zapornikov znaša 57 zapornikov na 100.000 prebivalcev. Porast stopnje zapiranja oziroma naraščanje zapornikov je posledica zaostrovanja kaznovalne politike. Za razliko od stopnje kriminalitete je delež povratništva dosegel svoj maksimum leta 2016, ko je znašal 40 %, nato pa upad do leta 2020, ko je delež povratništva znašal 35 %. Ugotovitve kažejo, da med stopnjo kriminalitete in stopnjo zapiranja ni povezanosti. Prav tako sklepamo, da med stopnjo kriminalitete ter deležem povratništva ni povezanosti. Hkrati pa obstaja povezanost med stopnjo zapiranja in deležem povratništva.
Keywords: diplomske naloge, povratništvo, zapori, Slovenija, kazniva dejanja, zapiranje
Published in DKUM: 25.03.2022; Views: 217; Downloads: 67
Full text (788,20 KB) |
4. Konkurenčnost slovenskega nogometa v mednarodnem meriluAnže Milič, 2022, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo raziskali stanje slovenskega klubskega in reprezentančnega nogometa. Opredelili smo, katere vrste strokovnih timov delujejo v nogometnih organizacijah in razložili njihove funkcije. Opredelili smo tudi težave, ki pestijo klubski in reprezentančni nogomet. Težave so povezane ena z drugo, zato lahko rečemo, da se slovenski nogomet vrti v začaranem krogu. Primerjali smo tudi stanje slovenskega nogometa s stanjem nogometa v sosednjih državah.
Na podlagi ankete, ki je bila razdeljena med strokovno javnost (ljudje iz sveta nogometa), smo poskušali pridobiti mnenje o trenutnem stanju nogometa pri nas ter odkriti razloge za tako stanje.
Na podlagi metode spraševanja z zaprtim in polodprtim tipom vprašanj smo ugotavljali mnenja strokovne javnosti o stanju slovenskega nogometa. Rezultati vprašalnika niso bili obetajoči, saj je generalna ocena – tako klubskega kot reprezentančnega – nogometa v Sloveniji slaba.
Ugotovili smo, da je krivda za tako stanje slovenskega klubskega nogometa predvsem na plečih upravljalskih nogometnih timov. Strokovna javnost je slovenski klubski nogomet opredelila kot nekonkurenčen, nezanimiv in nekakovosten.
Glede reprezentančnega nogometa smo ugotovili, da največjo krivdo za trenutno situacijo nosita upravljavski tim NZS in igralski tim. Za slabo igro in rezultate reprezentance pa naj bi bilo krivo to, da reprezentanti igrajo na prenizkem klubskem nivoju in da v klubih niso deležni visoke minutaže. Na podlagi rezultatov raziskave smo v sklepnem delu naloge ponudili seznam rešitev, ki bi lahko dvignil kakovost stanja nogometa pri nas.
Keywords: nogomet, Slovenija, konkurenčnost, reprezentanca, strokovni timi
Published in DKUM: 09.03.2022; Views: 157; Downloads: 14
Full text (1,45 MB) |
5. Varnost v lokalnih skupnostih – Ruralno-urbane perspektive varnosti v lokalni skupnosti v 21. stoletju : III. zbornik raziskovalnega dela študentov Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru2022, proceedings Abstract: Zbornik raziskovalnega dela študentov predstavlja tretjo serijo recenziranih prispevkov, ki so nastali v okviru predmeta Varnost v lokalnih skupnostih na magistrskem študijskem programu Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru. Prispevki v zborniku so rezultat raziskovalnega dela študentov, ki je bilo opravljeno spomladi leta 2021. Prispevki so bili v aprilu 2021 tudi predstavljeni na četrti mednarodni študentski konferenci z naslovom Local safety and security – rural perspectives, ki je zaradi epidemioloških razmer v Evropi in svetu potekala v spletnem okolju. Konferenco v sodelovanju organizirata Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru in Pravna fakulteta Univerze v Črni gori. V okviru predmeta so študenti opravili pregled literature in sekundarne analize policijskih statističnih podatkov o varnostnih izzivih in policijskem delu v urbanem in ruralnem okolju ter jih dopolnili s svojimi predlogi izboljšav ali rešitev varnostnih izzivov v ruralnem okolju, ki velikokrat (žal) temelji (tudi) na lastni izkušnji.
Keywords: varnost, lokalna skupnost, ruralno okolje, študenti, Slovenija
Published in DKUM: 18.02.2022; Views: 259; Downloads: 48
Full text (7,38 MB)
This document has many files! More...
|
6. Specializirana sodišča in oddelki v Republiki Sloveniji : diplomsko deloLara Knapić, 2021, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava specializirana sodišča in oddelke v Republiki Sloveniji. Natančneje so predstavljena splošna sodišča, specializirana sodišča in oddelki specializiranih sodišč. Ugotavljam, da v Republiki Sloveniji kot specializirana sodišča delujejo zgolj delovna in socialna sodišča ter upravno sodišče, imamo pa nekaj več specializiranih oddelkov za posamezna kazniva dejanja. Pri sojenju na specializiranih sodiščih je izrednega pomena tudi delo in izobraževanje specializiranih sodnikov, ki mora biti podkrepljeno z znanjem in nenehnim izobraževanjem in izpopolnjevanjem na posameznih specifičnih področjih. V magistrskem delu je prav tako zajeta opredelitev kaznivih dejanj, o katerih specializirana sodišča oziroma specializirani oddelki odločajo na področju kazenskega prava, ter prednosti in pomanjkljivosti specializiranih sodišč. Menim, da število kaznivih dejanj vsakodnevno narašča, zato je ena izmed prednosti specializiranih sodišč tudi ta, da so sodniki osredotočeni na zgolj eno področje, v katerem se vsakodnevno izobražujejo in nadgrajujejo svoje znanje. Vendar pa kljub temu nastanejo tudi pomanjkljivosti specializiranih sodišč, ki po malem rušijo celoten pravni sistem posamezne države, kot tudi prava kot celote. Zato primerjalno pravno slovenska specializirana sodišča in oddelke primerjam tudi z drugimi državami, kot sta Republika Nemčija in Republika Avstrija, omejila in osredotočila pa sem se predvsem na sosednjo Republiko Hrvaško.
Keywords: specializirana sodišča, specializirani oddelki, kazenska sodišča, prednosti, pomanjkljivosti, Republika Slovenija, Republika Hrvaška, gospodarski kriminal, korupcija
Published in DKUM: 09.02.2022; Views: 244; Downloads: 47
Full text (1,96 MB) |
7. Moderna zgodovina judaRok Drakšič, 2021, undergraduate thesis Abstract: Judo je borilni šport, ki je del olimpijske družine od olimpijskih iger v Tokiu leta 1964. V zadnjih desetletjih je judo doživel silovit razvoj, prisoten pa je v skoraj vseh državah sveta. O tem govori tudi podatek, da se svetovnih prvenstev v judu redno udeležujejo tekmovalci iz več kot 150 držav, po nekaterih podatkih pa judo trenira okoli 25 milijonov ljudi po vsem svetu. V nekaterih državah, npr. v Rusiji, Franciji, Južni Koreji ter seveda na Japonskem, kjer je judo eden najpopularnejših športov, je judo del učnega načrta in se ga poučuje v osnovnih šolah.
Začetki juda segajo v 19. stoletje, ko je Japonec Jigoro Kano iz ju-jitsuja izpeljal novo borilno veščino. Njegova želja, da bi bil judo eden izmed vodilnih borilnih športov, se je uresničila, v tej diplomski nalogi pa bom pojasnil, kako je do tega prišlo.
Na začetku diplomske naloge bo poudarek na začetkih juda ter na njegovem razvoju in vedno večji popularnosti skozi leta. S širjenjem juda po svetu je ta borilna veščina v šestdesetih letih prejšnjega stoletja našla pot tudi v Slovenijo. V diplomski nalogi bom zato opisal zgodovino slovenskega juda od začetkov pa do današnjih dni, ko imamo v Sloveniji aktivnih 76 judo klubov ter okoli 5000 tekmovalcev. Po dosežkih od leta 2002, ko je Slovenija po zaslugi Petre Nareks in Raše Srake Vukovič osvojila prvi kolajni na članskih evropskih prvenstvih, do prve olimpijske medalje Urške Žolnir v Atenah 2004 ter danes, ko se niz osvajanja olimpijskih kolajn od leta 2004 ni prekinil, lahko judo uvrstimo med najuspešnejše športe v Sloveniji.
Keywords: judo, razvoj juda, Jigoro Kano, zgodovina, Slovenija
Published in DKUM: 18.01.2022; Views: 200; Downloads: 33
Full text (1,10 MB) |
8. Vizija nič v varnosti prometa : švedska implementacijaMatjaž Vrečič, 2021, undergraduate thesis Abstract: Cestni promet povezuje mesta in države z razpletenim cestnim omrežjem. Z razvojem industrije in potrebe po tranzitu so osebni avtomobili postali vse bolj dostopni. Z dostopnostjo se je povečala tudi njihova uporaba. Cestno omrežje je postalo preplavljeno z vozili. Cestnoprometna pravila urejajo prometne režime na najrazličnejše načine. S povečanjem frekvence vozil se je tako povečala tudi možnost za nastanek prometnih nesreč. Prometne nesreče so skozi čas postale eden izmed glavnih krivcev za smrti v sodobnih družbah. S problematiko prometne varnosti so se začele ukvarjati države po vsem svetu na najrazličnejše načine. Ob prelomu tisočletja je Švedska predstavila in v svojo politiko varnosti cestnega prometa implementirala Vizijo nič, do takrat še nepoznan koncept v prometni varnosti. Cilj Vizije nič je kot že ime samo pove; nič smrtnih žrtev v cestnem prometu. Države so skozi čas na različne načine začele povzemati uspešni švedski model prometne varnosti. Vizija nič vključuje najrazličnejše udeležence v cestnem prometu. Vizija nič je cilj, ki je morda nedosegljiv, a je vodilo in usmeritev za zaščito življenja in zdravja posameznikov in družbe. Zgledu drugih je sledila tudi Slovenija. Vizijo nič je sčasoma vpeljala v notranjo politiko cestnega prometa. S samostojnostjo Republike Slovenije, so sledili novi zakoni na področju prometne zakonodaje. Sčasoma je del resolucij o varnosti prometa postala tudi Vizija nič.
Keywords: promet, cestni promet, prometna varnost, preventivne dejavnosti, vizija nič, nacionalni program varnosti cestnega prometa, primerjave, Švedska, Slovenija, diplomske naloge
Published in DKUM: 11.01.2022; Views: 229; Downloads: 41
Full text (494,45 KB) |
9. Primerjava obveščevalno-varnostnih agencij - KGB (ZSSR), FSB (RF) in NSA (ZDA) : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAldin Nuhanović, 2021, undergraduate thesis Abstract: Obveščevalne službe imajo v današnjem času izjemno velik pomen. Državnim voditeljem zagotavljajo ključne informacije za zagotavljanje nacionalne varnosti. Diplomsko delo je namenjeno primerjavi treh obveščevalnih agencij. V začetnem delu je predstavljena sovjetska obveščevalna agencija KGB, ruska FSB in ameriška NSA. Odbor za državno varnost ali KGB je bil glavna obveščevalna agencija v Sovjetski zvezi, ki je deloval od leta 1954 pa vse do razpada Sovjetske zveze. V svojem času je bil ena najboljših obveščevalnih agencij na svetu, mnogi pa so ga smatrali kot močnega nasprotnika ameriške CIA. Zvezna varnostna agencija ali FSB je glavna naslednica KGB, ki je nastala nekaj let po razpadu Sovjetske zveze. Ima velik vpliv v Ruski federaciji, mnogi pa jo danes smatrajo kot današnji ruski KGB. Nacionalna varnostna agencija ali NSA je najdražja, največja in najbolj skrivnostna ameriška obveščevalna agencija. Ukvarja se z elektronsko obveščevalno dejavnostjo in varovanjem ameriškega informacijskega sistema. V diplomskem delu je predstavljen njihov nastanek, struktura, organiziranost, naloge, delovanje in operacije. Po analizi podatkov je bila opravljena primerjava med agencijami, kjer so se ugotavljale podobnosti med njimi. Bilo je ugotovljeno, da sta si KGB in FSB med seboj zelo podobna, je pa med njima tudi nekaj razlik. Podobnost med njima je bila pričakovana glede na to, da je FSB glavni dedič KGB. NSA ima tudi nekatere podobnosti s KGB in FSB, vendar pa se v večini stvari od njih razlikuje.
Keywords: nacionalna varnost, obveščevalna dejavnost, obveščevalne službe, obveščevalne agencije, primerjave, Rusija, ZDA, Slovenija, diplomske naloge
Published in DKUM: 11.01.2022; Views: 210; Downloads: 32
Full text (1,05 MB) |
10. Potek migracij preko ozemlja Slovenije v 2015/2016 : vloga nevladnih organizacij v sprejemnih in nastanitvenih centrihBlaž Ladič, 2021, undergraduate thesis Abstract: Migracije so pojav, stare toliko kot človeštvo, razlogi za njih pa so zelo različni, zato jih lahko razdelimo na prostovoljne in prisilne. Selitve med dvema državama opredeljujemo s pojmoma odseljevanje ali emigracija in priseljevanje ali imigracija. Prebivalci Evrope so vse do druge svetovne vojne emigrirali na različne konce sveta, vodila so jih geografska odkritja in kolonizacija, želja po dobičkih s trgovino in tudi slabe ekonomske razmere doma. Druga svetovna vojna, izguba več kot petdeset milijonov ljudi ter prav toliko razseljenih, sta spremenili migracijsko sliko Evrope. Na migracije je zelo vplivala globalizacija, ki intenzivno poteka na vseh področjih, tako na ekonomskem, političnem in kulturnem. Globalni sistem je bistveno oslabil vlogo in moč nacionalnih držav in jim odvzel velik del suverenosti. Ko pride do vprašanja migracij, je Evropa zelo razdeljena, saj imamo na eni strani solidarno Evropo, ki se sklicuje na Splošno deklaracijo človekovih pravic, na drugi strani pa imamo trdnjavo Evropo, ki pred migranti dviguje zidove in postavlja ograje z bodečo žico. V obdobju 2015–2016 je v Evropo prišlo več kot milijon ljudi. Več kot polovica jih je prišla iz Sirije, kjer vojna poteka že od leta 2011, sledijo begunci iz Iraka, Afganistana, Irana, Pakistana, Tunizije, Maroka, Eritreje, Somalije in drugih držav Bližnjega vzhoda, Azije in Afrike. Migracije iz omenjenih delov sveta so predvsem posledica vojn, oboroženih konfliktov, diktatorskih režimov, revščine, naravnih katastrof oziroma dolgoletnega slabšanja življenjskih razmer. Namesto načela solidarnosti in humanitarnosti, enotne azilne politike Evropske unije in denarne pomoči omenjenima državama ter pravične prerazporeditve beguncev tudi v druge države EU, se je skoraj vsaka država borila za to, da bi sprejela čim manj beguncev. »Begunski val«, ki se je v Sloveniji pričel poleti 2015, se je v oktobru tega leta imenoval že »begunska kriza«, čeprav ne gre za krizo, ampak logično nadaljevanje in posledice razmer na Bližnjem vzhodu in Afriki, pred katerimi si je Evropa dolga leta zatiskala oči, kljub temu da je sama prispevala levji delež k trenutni situaciji marsikje po svetu. V Sloveniji smo prvo povečano število prehodov migrantov čez naše ozemlje zabeležili konec septembra 2015.
V diplomskem delu je izpostavljeno obdobje 2015–2016, podrobneje pa se delo ukvarja z vlogo nevladnih organizacij (NVO) v sprejemnih in nastanitvenih begunskih centrih po Sloveniji. Različne NVO so imele različne vloge, od koordinacije prostovoljcev do informiranja ter materialne, zdravstvene in psihološke pomoči beguncem. S pomočjo spletnega vprašalnika smo podrobneje raziskali, kaj točno je katera organizacija izvajala na terenu in tudi, ali je podpirala ravnanje države oziroma takratne vlade. Diplomsko delo sklenemo z ugotovitvami, da:
- so varnostni ukrepi (in torej delo Policije) imeli prednost pred humanitarno in zdravstveno oskrbo beguncev;
- so vsi predstavniki NVO, ki so bili prisotni v sprejemnih in nastanitvenih centrih za begunce, trdili, da begunci niso predstavljali nobene varnostne grožnje, čeprav so jih nekateri politiki in mediji vztrajno tako predstavljali;
- bi bilo brez prisotnosti humanitarnih in zagovorniških NVO za begunce slabo poskrbljeno;
- nekatere NVO menijo, da so s svojim zagovorniškim delom bistveno vplivale na izboljšanje politik in praks države pri obravnavanju beguncev in migrantov, medtem ko nekatere NVO menijo, da vlada njihovih stališč večinoma ni upoštevala.
Keywords: migracije, migranti, begunci, nevladne organizacije, nastanitveni centri, Slovenija, diplomske naloge
Published in DKUM: 06.01.2022; Views: 188; Downloads: 42
Full text (2,49 MB) |
