Search the digital library catalog

Abstract: V zadnjih letih smo priča vse večjim migracijskim tokovom, kar pa na prebivalcih pusti svoj pečat. S kakšnimi podobami si jih sploh predstavljamo? Nekateri se odzovejo v pozitivno, drugi v negativno smer. Če drugače zapišemo, nekateri se znajo odzvati, drugi ne. Na omenjen diskurz se navezujemo skozi nalogo, kjer imamo predstavljene migracije in percepcijo migrantov. Z nalogo ne želimo vplivati na zmanjšanje števila migrantov, ampak doseči sprejemanje te drugačnosti. V nalogi so za začetek izpostavljene osnove za razumevanje vsebine, nato pa smo se poglobili v percepcijo migrantov. Tukaj smo odpirali številne, nekoliko globje teme, kot so mešanje kultur, odnos do migrantov, izključevanje migrantov, vprašanje identitete, zaželenost migrantov, stereotipi in predsodki, kriminalizacija migrantov, nestrpnost in ksenofobija ... Vsemu temu pa je za boljše razumevanje tematike dodana tudi osebna izpoved migranta, ki živi v Sloveniji. Vsebina hipotez in magistrske naloge se poleg odnosa do migrantov osredotoča tudi na razlike v odnosu do migrantov med izobraženim in manj oziroma neizobraženim prebivalstvom, na razlike v odnosu med starejšo in mlajšo populacijo ter na razlike v percepciji različnih skupin migrantov. Leta 2014 so številne evropske države v sklopu Evropske družboslovne raziskave merile stališča o migrantih, med njimi je bila tudi Slovenija. V empiričnem delu magistrske naloge pa je bila narejena analiza te raziskave, kjer smo s pomočjo statističnih metod izmerili javno mnenje Slovencev o migrantih. Hipoteze, zastavljene ob začetku dela, ki odsevajo osebno zaznavo negativnega odnosa do migrantov in migracij, smo vse potrdili, kar pomeni, da že napisana literatura kot tudi rezultati naše analize, kažejo na splošno nesprejemanje migrantov s strani slovenskega prebivalstva. Upamo, da nam je v nalogi uspelo zajeti pomemben del sodobnega raziskovalskega utripa s področja migracij.
Keywords: magistrska dela, migrant, percepcija, Slovenija, javno mnenje, negativen odnos
Published: 06.05.2021; Views: 44; Downloads: 9
Full text (1,74 MB)

Abstract: Osnovni namen magistrske naloge je bil ugotoviti, ali obstajajo medsebojne korelacije med prostovoljnim delom posameznika in kulturnim, socialnim ter ekonomskim kapitalom mladih v severovzhodni Sloveniji. V teoretičnem delu smo opredelili pojem prostovoljstva, preučili smo pristope k njegovemu proučevanju, zakonsko ureditev in statistiko prostovoljstva v Sloveniji. Preučili smo oblike kapitala po Bourdieuju in dosedanje raziskave na področju medsebojnega vpliva med tremi oblikami kapitala in prostovoljnimi dejavnostmi. V empiričnem delu smo predstavili rezultate ankete, ki smo jo izvedli preko spleta na daljavo z mladimi od 15. do 29. leta starosti iz severovzhodne Slovenije. Ugotovili smo, da na prostovoljno aktivnost mladih v največji meri vpliva kulturni kapital. Natančneje, mladi, ki so bolj vključeni v kulturno potrošnjo in izkazujejo višjo religioznost, pa tudi mladi, ki so bolj izobraženi, v večjem obsegu sodelujejo v prostovoljnih aktivnostih. Na odločitev za prostovoljstvo pomembno vplivajo tudi starši z lastnim volunterizmom in posledičnim vzgledom mladim. Ugotovili smo, da na pogostost prostovoljnega dela pozitivno vplivata dva faktorja ekonomskega kapitala, in sicer povprečni mesečni dohodek posameznika in lastništvo prebivališča. Nekoliko presenetljivo naši rezultati ne kažejo na statistično značilne povezave med prostovoljnim delom in faktorji socialnega kapitala. V severovzhodni Sloveniji se mladi, po njihovih besedah, sicer najpogosteje odločajo za prostovoljno udejstvovanje zaradi pomoči in osrečevanja drugih. Kot največjo oviro sodelovanja v takšnih dejavnostih izpostavljajo časovno omejenost.
Keywords: prostovoljstvo, kulturni kapital, ekonomski kapital, socialni kapital, mladi, severovzhodna Slovenija
Published: 26.04.2021; Views: 113; Downloads: 15
Full text (1,58 MB)

Abstract: Magistrsko delo obravnava gospodarska gibanja osmih držav članic, ki so v Evropsko unijo (EU) vstopile v letu 2004. Slovenija, Češka, Slovaška, Poljska, Madžarska, Estonija, Litva in Latvija so po osamosvojitvi oziroma prehodu iz centralno-planskega v tržno gospodarstvo v 90. letih prejšnjega stoletja stremele k vstopu v evropsko integracijo. Zato magistrsko delo v teoretičnem delu obravnava teorijo integracij s poudarkom na nastanku, razvoju in širitvah Evropske unije. EU je svojo največjo širitev izpeljala v letu 2004, ko se je integraciji pridružilo 10 novih članic. Podrobneje obravnavamo tudi skupni trg in kohezijsko politiko Evropske unije. Nekatere izmed analiziranih držav so v času članstva v EU prevzele tudi skupno valuto evro, zato v teoretičnem delu pozornost posvečamo tudi pogojem vstopa v evroobmočje, Evropski centralni banki in teoriji optimalnega valutnega območja. Vse države so v letu 2008 občutile finančno krizo, ki je sicer nastala v ZDA, a je močno vplivala tudi na gospodarska gibanja v evropskih državah. Zato se v magistrskem delu posebej posvečamo tudi razvoju te finančne krize v Evropi. V analizi gospodarskih gibanj izbranih osmih držav uporabljamo kazalnike bruto domačega proizvoda, bruto naložb, brezposelnosti, cenovnih gibanj, plačnih gibanj ter izvoza in uvoza blaga. Ob tem razlagamo vsak kazalnik in pomen njegovega analiziranja Podatke o gospodarskih gibanjih črpamo iz publikacij Evropske komisije in statistične baze podatkov Eurostat. V magistrskem delu predstavljamo ključne podatke osmih obravnavanih držav, podrobneje pa se posvečamo njihovim gospodarskim gibanjem v obdobju med leti 2004 in 2019. Izbrane kazalnike gospodarskih gibanj obravnavanih držav primerjamo s podatki o gospodarskih gibanjih, ki so v tem obdobju veljali za celotno Evropsko unijo. Upoštevamo letne stopnje brezposelnosti in letne stopnje inflacije, pri ostalih kazalnikih pa letne stopnje rasti. Nadaljujemo s predstavitvijo ključnih spoznanj analize podatkov gospodarskih gibanj, kjer največ pozornosti posvečamo bruto domačemu proizvodu na prebivalca v izbranih državah v primerjavi s povprečjem držav članic Evropske unije. Približevanje obravnavanih držav evropskemu povprečju po posameznih kazalnikih predstavljamo s tabelami, grafi in podrobnimi analizami podatkov. V nadaljevanju magistrskega dela podrobneje primerjamo izbrane kazalnike obravnavanih držav v prvih letih po vstopu v Evropsko unijo do finančne krize leta 2008. Pri analizi teh podatkov primerjamo Slovenijo z ostalimi sedmimi državami. Uporabljamo zbrane podatke o gospodarskih gibanjih in lastne izračune. Posvečamo se tudi vplivu finančne krize na izbrane kazalnike gospodarskih gibanj obravnavanih držav. Tudi tukaj je poudarek na primerjavi Slovenije z ostalimi državami v obdobju od leta 2008 do 2014. V ta namen uporabljamo zbrane podatke o gospodarskih gibanjih in lastne izračune. Posebno pozornost namenjamo tudi letu 2009, kjer ugotavljamo ali je članstvo v evroobmočju pomenilo tudi večje negativne trende rasti izbranih gospodarskih gibanj. V nadaljevanju ugotavljamo ali so vse obravnavane države v zadnjih treh letih opazovanega obdobja (2017 – 2019) dosegale pozitivne trende gospodarskih gibanj. Obravnavi hipotez posvečamo celotno poglavje, v katerem analiziramo ugotovitve predhodnih poglavij. V sklepu magistrskega dela povzemamo ugotovitve naše raziskave in podajamo predloge za nadaljnje raziskovanje tega področja. Ob tem kritično razmišljamo in skušamo najti dejavnike rezultatov naše raziskave. V zaključku magistrskega dela se dotaknemo tudi prihodnosti in razpravljamo o trenutnih in prihodnjih izzivih Evropske unije in Slovenije.
Keywords: gospodarska gibanja, Evropska unija, evroobmočje, finančna kriza 2008, Slovenija.
Published: 15.04.2021; Views: 48; Downloads: 7
Full text (5,34 MB)

Abstract: Tema diplomskega dela se nanaša na podporno okolje za podjetništvo in njegovo primerjavo med Slovenijo in Hrvaško v obdobju od leta 2016 do 2018. Želeli smo ugotoviti, ali sta državi podobno razvili podjetniško okolje glede na to, da sta bili nekoč del skupne države, ter opredeliti primere dobre prakse obeh držav. Ker je podjetništvo pomembno za gospodarsko rast in družbeno razvitost, ga je potrebno spremljati in proučevati. Mi smo za primerjavo Slovenije in Hrvaške uporabili rezultate raziskave Globalnega podjetniškega monitorja v delu, ki se nanaša na proučevanje podjetniškega ekosistema. Na razvijanje podjetništva v obeh državah močno vplivajo podporne državne in druge institucije ter Evropska unija, ker nudijo pomoč podjetnikom in podjetjem predvsem v obliki financiranja, svetovanja, informiranja in izobraževanja. Ugotovili smo, da so v Sloveniji pogoji podjetniškega okolja nekoliko bolje ocenjeni kot na Hrvaškem. V obeh državah je najbolje ocenjena fizična infrastruktura. V Sloveniji se pogoji skozi čas izboljšujejo kljub temu, da so nekateri relativno nizko ocenjeni. Večjo pozornost še vedno zahtevata izobraževanje in usposabljanje za podjetništvo v osnovni in srednji šoli. To je najnižje ocenjen pogoj ter regulativa vladnih politik, ki podjetnikom in novim podjetjem še vedno povzroča težave s pridobivanjem potrebnih dovoljenj in koncesij, davčna bremena in birokratske ovire. Na Hrvaškem se konstantno ne izboljšuje niti en pogoj, še posebej hitro in odločno je potrebno spremeniti vladno politiko, ki s svojim zapletenim regulativnim okvirjem in birokracijo, ki je najnižje ocenjen pogoj, zavira podjetništvo, nova podjetja pa so še vedno diskriminirana pri javnih naročilih. Strategija Hrvaške bi morala biti poleg pogostejšega spremljanja rezultatov vladnih programov, osredotočena tudi na večjo vpletenost podjetništva v izobraževalni sistem. To bi imelo najverjetneje tudi pozitiven vpliv na kulturne in družbene norme, ki podjetništvu še vedno niso naklonjene. Primer dobre prakse v Sloveniji je Slovenski podjetniški sklad, ki nudi raznoliko finančno spodbudo za podjetja v različnih fazah, česar na Hrvaškem primanjkuje.
Keywords: podjetniški ekosistem, podjetniški okvirni pogoji, Slovenija, Hrvaška, EU, institucionalna podpora.
Published: 25.03.2021; Views: 50; Downloads: 11
Full text (613,70 KB)

Abstract: Raziskovalno delo obravnava učinkovitost strategije omejevanja nasilja v družini v Sloveniji. Nasilju v družini je lahko danes izpostavljen vsakdo, ne glede na svoj družbeni položaj; najpogosteje so napada deležne prav ranljive skupine (ženske, otroci, starejše osebe itd.). Da bi bile države pri omejevanju in zatiranju nasilja čim bolj uspešne, oblikujejo temu primerne strategije. Glavni organizaciji sta Evropska unija in Svet Evrope, ki evropske države usmerjata pri razvoju lastne nacionalne strategije omejevanja nasilja v družinah. Glavnega pomena pri omejevanju nasilja je medinstitucionalno sodelovanje, ta določa bistvene pristojnosti in naloge posameznih nadzornih institucij in drugih organizacij. Strategije so v prvi fazi usmerjene v obravnavo problematike nasilja v družini, usmerjanje in dodatna izobraževanja strokovnih delavcev, obravnavno povzročiteljev, pomoč žrtvam nasilja. Ključnega pomena je sodelovanje vseh, ki se soočajo z nasiljem v družini. V Sloveniji je še vedno premalo raziskav glede nasilja v družini, čeprav je po sprejetju zakonske podlage Zakona o preprečevanju nasilja v družini in sprejetja Resolucije za nacionalno preprečevanje nasilja v družini 2009–2014 viden resen in discipliniran pristop. Za uresničevanje zastavljenih ciljev in nalog pa je potrebnega še veliko več dela s strani posameznikov, družbe, pristojnih nadzornih institucij ter same države. V empiričnem delu smo z analizo podatkov, zbranih s pomočjo anketnega vprašalnika, namenjenega zaposlenim strokovnim delavcem centrov za socialno delo, ki se pri svojem delu srečujejo ter soočajo z nasiljem v družini, skušali preučiti njihovo učinkovitost. Večina respondentov meni, da se cilji resolucije le delno uresničujejo, medsebojno sodelovanje različnih institucij se je po sprejetju Resolucije precej izboljšalo, načeloma pa se žrtve v primeru nasilja najpogosteje obrnejo na državni organ – policijo, ki v prvi vrsti posreduje, ko pride do nasilnega dejanja. Po mnenju strokovnih delavcev, zaposlenih na centrih za socialno delo, je glavni vzrok za nezadostno učinkovitost strategije omejevanja nasilja dolgotrajnost sodnih postopkov za obravnavanje primerov nasilja v družini, pa tudi samo nepoznavanje strategije, glavni razlog za nezadostno izvajanje akcijskega načrta pa je slabo poznavanje njegovih določil.
Keywords: nasilje, nasilje v družini, preprečevanje nasilja, strategije omejevanja, Slovenija, magistrska dela
Published: 10.03.2021; Views: 70; Downloads: 18
Full text (1,08 MB)