Search the digital library catalog

Abstract: V delu diplomskega projekta sem opisala ureditev javnega nadzora nad revidiranjem tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. Podrobneje sem se seznanila z ureditvama nadzora, institucijami, ki opravljajo nadzor ter njihovim delom, zadolžitvami, s potrebno zakonodajo ipd. Prav tako se sem seznanila z njihovim dosedanjim delom. Namen dela je bilo opraviti primerjavo sistemov (ureditev) med dvema sosednjima državama. S slednjo sem odkrila razlike in primerljivosti med obema ureditvama. Moja hipoteza je bila, da kljub skupnemu zakonodajnemu okviru Evropske unije med obema sistemoma obstajajo razlike. V Sloveniji je za nadzor pristojna Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, ki je organ v sestavi Ministrstva za finance Republike Slovenije, na Hrvaškem je bila do leta 2018 za to pristojna Hrvaška revizijska zbornica, medtem ko je od 2018 dalje za to pristojno kar Ministrstvo za finance Republike Hrvaške, in sicer Neodvisen sektor za izdajanje dovoljenj in nadzor pooblaščenih revizorjev in revizijskih podjetij. Pravna podlaga v obeh državah je utemeljena z zakonodajo, in sicer v Sloveniji je to Zakon o revidiranju (ZRev-2A), na Hrvaškem pa je to Zakon o reviziji (Uradni list HR, št. 127/17). Prav tako v zakonodaji v zvezi z nadzorom nad revidiranjem tako v Sloveniji, kot na Hrvaškem hitro prihaja do sprememb. Tako se je zadnja v slovenski zakonodaji zgodila z zakonom ZRev-2A leta 2018 oziroma nedavno, na seji dne 7. julija 2021, je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o revidiranju (ZRev-2B). Slednji je bil na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdan 15. 7. 2021. Na Hrvaškem pa je do zadnjih sprememb prišlo leta 2018 z Zakonom o reviziji (Uradni list HR, št. 127/17), ko je nadzor nad revidiranjem takrat prevzel Neodvisen sektor za izdajanje dovoljenj in nadzor pooblaščenih revizorjev in revizijskih podjetij, ki deluje v okviru Ministrstva za finance Republike Hrvaške. Razlika je ta, da je za prevod in objavo mednarodnih revizijskih standardov na Hrvaškem zadolžena Hrvaška revizijska zbornica in ne Neodvisen sektor za izdajanje dovoljenj in nadzor pooblaščenih revizorjev in revizijskih podjetij, v Sloveniji pa je tako za nadzor kot prevode in objavo mednarodnih revizijskih standardov pristojna Agencija za javni nadzor nad revidiranjem. Podrobneje sem preučila delovanje obeh sistemov in ju primerjala. Na osnovi tega sem potrdila svojo hipotezo.
Keywords: Revidiranje, revizija računovodskih izkazov, javni nadzor, Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, primerjava, Slovenija, Hrvaška
Published: 28.10.2021; Views: 4; Downloads: 2
Full text (668,12 KB)

Abstract: Start-upi ne obstajajo in tudi ne morejo obstajati kar tako sami v nekem prostoru. Ampak nastanejo kot deli gospodarstva. Podjetniki s težavo ustanovijo podjetje, ne da bi jim pri tem pomagalo okolje in drugi pomembni akterji v njem. Vsak akter v tem okolju igra pomembno vlogo in vpliva na start-upe tako posredno kot neposredno. Pomembno se je zavedati, da ima vsak start-up izreden pomen ne samo za lokalno gospodarstvo, temveč za družbo kot celoto. Vsaka stvar, ki jo vložijo v start-upe razni posamezniki, podporne institucije, ministrstva in druga podjetja, ima vpliv na start-up podjetja. To vse skupaj imenujemo start-up podjetniški ekosistem. V magistrskem delu smo proučili podporno okolje za start-upe v treh državah: Sloveniji, Avstriji in na Finskem. To smo storili s pomočjo osmih stebrov podjetniškega ekosistema in raziskave globalnega zagonskega zemljevida – »StartupBlink«. Prišli smo do spoznanja, da med proučevanimi državami glede podpornega okolja in števila start-upov izstopa Finska. Ima namreč, kot že rečeno, največ start-up podjetij, ne zaostaja pa tudi po številu pospeševalnikov, inkubatorjev. Prav tako po najnovejši raziskavi Svetovne banke »Doing Business« 2020 velja v primerjavi z Avstrijo in Slovenijo za državo, v kateri je najenostavneje ustanoviti podjetje. Finska je tudi država, ki pritegne največ tujih investitorjev. Le-teh v Sloveniji in Avstriji primanjkuje. Ugotovili smo, da je vsem trem državam skupno to, da imajo največ start-upov na področju programiranja in podatkov. Direktor slovenskega podjetja Pharsol, Miha Rajh, je v intervjuju tudi opozoril na to, da se v Sloveniji usmerja premalo pozornosti start-up podjetjem, ki niso izključno »IT«, digitalno usmerjena. Glede raziskave, ki jo pripravlja svetovna platforma »StatupBlink«, smo prišli do spoznanja, da je med proučevanimi državami Finska najboljše ocenjen start-up ekosistem.
Keywords: start-up podjetniški ekosistem, start-up podjetja, Slovenija, Avstrija, Finska.
Published: 20.10.2021; Views: 46; Downloads: 0
Full text (1,72 MB)

Abstract: V diplomskem delu smo opisali razlikovanje med slovensko in japonsko kulturo in običaji na področju vodenja podjetij, komuniciranja in poslovnih običajih. Izpostavimo lahko kar nekaj značilnosti, po katerih se Japonska in Slovenija pomembno razlikujeta, npr. po kulturi in vrednotah. Zato v Sloveniji vodijo podjetniki svoja podjetja na drugačen način, kot na Japonskem. Pomembno je, da so vsa podjetja po svetu, predvsem pa slovenska podjetja, seznanjena s tem, kako ključnega pomena je poznavanje ostalih kultur pri poslovanju, saj se tako lahko izognemo neprijetnim situacijam. V začetku diplomskega dela smo se usmerili v spoznavanje osnovnih pojmov vodenja, komuniciranja in poslovnih običajev ter njihovih pomembnosti. Osrednji del diplomskega dela temelji na opredeljevanju osnovnih značilnosti Japonske in Slovenije. Najprej sta posamezno predstavljeni obe državi, kasneje sledi predstavitev stilov vodenja, načinov vodenja, nekaj podatkov je namenjenih tudi odnosom med sodelavci, vodji, poslovnimi običaji, kot so oblačila, darila, sestanki, rokovanje, itd. Dotaknemo se tudi značilnosti skupinskega dela v obeh izbranih državah. Opisana je komunikacija v Sloveniji in na Japonskem. V tretjem delu diplomskega dela smo se na podlagi primerjav odločili prikazati razlike med Japonsko in Slovenijo. Iz primerjav je razvidno, da morda res ne bi bilo slabo, če bi pred sodelovanjem bili seznanjeni z drugačnim delovanjem držav, s katerimi delamo. Za Slovenijo bi lahko rekli, da je bolj individualistična, to pomeni, da postavlja posameznika v ospredje in njegovi interesi tako prevladajo nad skupino. Medtem ko je za Japonsko znano, da je precej kolektivistična država, je skupinsko usmerjena, kar pomeni, da odločitve raje sprejemajo kot neka homogena skupina. Vodenje se na vzhodu v primerjavi s Slovenijo pomembno razlikuje. Dotaknemo se poslovnih običajev, ki se vidno razlikujejo od naših. V Sloveniji imamo bolj blage poslovne običaje, na Japonskem se striktno držijo predpisanih poslovnih navad in so zelo užaljeni, če le-ti niso upoštevani. Nazadnje smo opisali tudi predlog za prakso, ki bi mnogim slovenskim podjetjem pomagal k uspešnejšemu poslovanju. Izpostavili smo določene predloge, kot so razni tečaji, izobraževanja, obisk podjetij v tujih državah in prav tako pojasnili, zakaj je pomembno poznavanje kulture za poslovanje s tujimi državami. V sklepu smo opisali naše temeljne ugotovitve in odprte probleme, na katere smo skozi diplomsko delo naleteli.
Keywords: Japonska, Slovenija, stil vodenja, komuniciranje, poslovni običaji
Published: 15.10.2021; Views: 71; Downloads: 8
Full text (1016,50 KB)

Abstract: Magistrsko delo obravnava tematiko transfernih cen kot enega globalnih izzivov za multinacionalna podjetja in finančne uprave. Osredotočili smo se na davčne zakonodaje treh držav – Slovenije, Severne Makedonije, Bosne in Hercegovine, ter preko transakcij med povezanimi osebami iz energetske dejavnosti iz dveh različnih držav, Slovenije in Severne Makedonije, pokazali, katere so najbolj primerne metode za določanje transfernih cen za specifične transakcije. Analiza temelji na davčnih regulativah, ki veljajo v obravnavanih državah, na podlagi pridobljenih podatkov o tranakcijah, ki so se zgodile med povezanimi osebami, ter na informacijah s spleta. Pridobljene podatke smo analizirali s pomočjo intervalnih razponov in primerjali z že določenimi transfernimi cenami. Na podlagi analize in raziskave smo ugotovili, da se obravnavane davčne regulative teh držav razlikujejo v dokumentaciji, ki je potrebna za obravnavo transfernih cen, v definiciji povezanih oseb ter pri kaznovanju kršitev. Pri izbiri metode za določanje transfernih cen je potrebno natančno analizirati in upoštevati dejstva in okoliščine, pod katerimi se transakcije izvajajo med povezanimi osebami, ter nato izbrati najprimernejšo metodo, ki bo uporabljena za določanje transfernih cen.
Keywords: transferne cene, neodvisno tržno načelo, Slovenija, Severna Makedonija, Bosna in Hercegovina
Published: 02.09.2021; Views: 105; Downloads: 24
Full text (1,95 MB)

Abstract: Spletno postopanje pomeni uporabo interneta za zasebne namene na delovnem mestu in vključuje obiskovanje spletnih strani oziroma druge spletne aktivnosti, ki niso povezane z delom. Empirične raziskave so definicijo konstrukta razširile na vse mobilne naprave, ki jih zaposleni uporabljajo med svojim delom in niso več nujno zagotovljene s strani delodajalca. Spletno postopanje postane deviantno, ko organizacijam predstavlja potencialno grožnjo in povzroči finančne izgube zaradi neproduktivnosti pri delu ali neustrezne rabe informacijsko komunikacije tehnologije. Za učinkovito upravljanje spletnega postopanja kot deviantnega vedenja je pojem potrebno razumeti, ugotoviti njegovo prisotnost in vplive nanj. V ta namen nas je zanimala pogostost spletnega postopanja v Sloveniji in primerjava s spletnim postopanjem pri delu od doma med epidemijo covida-19. V spletni raziskavi je sodelovalo 381 zaposlenih, ki na delovnem mestu spletno postopajo približno 5 % oziroma do 20 minut delovnega časa. Najpogosteje obiskujejo spletne strani, ki niso povezane z njihovim delom, spletne strani s splošnimi novicami in si dopisujejo preko aplikacij za takojšnje sporočanje. Ugotovitve analize demografskih dejavnikov potrdijo vpliv spola in starosti na spletno postopanje na običajnem delovnem mestu, medtem ko stopnja izobrazbe nima vpliva. Problematiko smo aktualizirali z analizo spletnega postopanja pri delu od doma med epidemijo, ki ga zaposleni izvajajo pogosteje kot spletno postopanje na običajnem delovnem mestu. Poleg tega je spletno postopanje na običajnem delovnem mestu pozitivno povezano s spletnim postopanjem pri delu od doma. V zaključku podajamo smernice za nadaljnje raziskovanje in predloge organizacijam za upravljanje spletnega postopanja.
Keywords: zaposleni, delovni čas, delovno mesto, splet, spletno postopanje, delo od doma, covid-19, Slovenija, magistrska dela
Published: 28.07.2021; Views: 205; Downloads: 43
Full text (1,23 MB)