| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 2799
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Percepcija migrantov v Sloveniji
Monika Zorčič, 2021, master's thesis

Abstract: V zadnjih letih smo priča vse večjim migracijskim tokovom, kar pa na prebivalcih pusti svoj pečat. S kakšnimi podobami si jih sploh predstavljamo? Nekateri se odzovejo v pozitivno, drugi v negativno smer. Če drugače zapišemo, nekateri se znajo odzvati, drugi ne. Na omenjen diskurz se navezujemo skozi nalogo, kjer imamo predstavljene migracije in percepcijo migrantov. Z nalogo ne želimo vplivati na zmanjšanje števila migrantov, ampak doseči sprejemanje te drugačnosti. V nalogi so za začetek izpostavljene osnove za razumevanje vsebine, nato pa smo se poglobili v percepcijo migrantov. Tukaj smo odpirali številne, nekoliko globje teme, kot so mešanje kultur, odnos do migrantov, izključevanje migrantov, vprašanje identitete, zaželenost migrantov, stereotipi in predsodki, kriminalizacija migrantov, nestrpnost in ksenofobija ... Vsemu temu pa je za boljše razumevanje tematike dodana tudi osebna izpoved migranta, ki živi v Sloveniji. Vsebina hipotez in magistrske naloge se poleg odnosa do migrantov osredotoča tudi na razlike v odnosu do migrantov med izobraženim in manj oziroma neizobraženim prebivalstvom, na razlike v odnosu med starejšo in mlajšo populacijo ter na razlike v percepciji različnih skupin migrantov. Leta 2014 so številne evropske države v sklopu Evropske družboslovne raziskave merile stališča o migrantih, med njimi je bila tudi Slovenija. V empiričnem delu magistrske naloge pa je bila narejena analiza te raziskave, kjer smo s pomočjo statističnih metod izmerili javno mnenje Slovencev o migrantih. Hipoteze, zastavljene ob začetku dela, ki odsevajo osebno zaznavo negativnega odnosa do migrantov in migracij, smo vse potrdili, kar pomeni, da že napisana literatura kot tudi rezultati naše analize, kažejo na splošno nesprejemanje migrantov s strani slovenskega prebivalstva. Upamo, da nam je v nalogi uspelo zajeti pomemben del sodobnega raziskovalskega utripa s področja migracij.
Keywords: magistrska dela, migrant, percepcija, Slovenija, javno mnenje, negativen odnos
Published: 06.05.2021; Views: 44; Downloads: 9
.pdf Full text (1,74 MB)

2.
Podeželska kriminaliteta
Gašper Dušič, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Podeželska kriminaliteta pomeni kriminaliteto na podeželju (na ruralnem območju), se pravi izven urbanih (mestnih) in industrijskih predelov. Izhaja iz načina in strukture življenja na podeželju, to se kaže predvsem v kmetovanju (oziroma pomeni kmečko/vaško okolje), ki je spet različno glede na to, ali preučujemo ravninske ali hribovite predele, ali vzhod ali zahod države, bolj ali manj razvite predele. V diplomski nalogi smo podrobneje preučil tematiko kriminalitete na podeželju. Za to temo smo se odločil, ker o kriminaliteti na podeželju ni bilo veliko napisanega, čeprav se o kriminaliteti, ki se dogodi na podeželju, veliko piše, le-ta velikokrat ni definirana kot podeželska kriminaliteta. Značilnost podeželske kriminalitete je, da se zgodi na podeželju (izven urbanega okolja). Ugotovili smo, da je večina kriminalnih dejanj povezana z ekološko oziroma okoljsko tematiko; spet druga kazniva dejanja z revščino, medsosedskimi spori, spori v družini ipd. Taka specifična kazniva dejanja, ki so značilna za podeželje, so, npr.: zloraba škropiv, gnojil, veterinarskih izdelkov; nezakonita odlaganja odpadkov, sežiganje in zakopavanje odpadkov, odplak; nezakonita sečnja gozdov, tatvina lesa; mučenje živali; tatvina in poškodovanje kmetijskih strojev, krivolov; nabiranje zaščitenih rastlin ter prekomerno nabiranje plodov; uničevanje in tatvina naravne in kulturne dediščine, ilegalni zakol živali, prodaja kmetijskih proizvodov in mesa na črno. Slovenija se tukaj ne razlikuje veliko od drugih držav, njena posebnost je samo majhnost države in majhnost podeželja ter posledično manj hujših oblik kriminalitete, kot so npr. umori kmetov, tatvine več glav živine ipd
Keywords: diplomske naloge, podeželje, kriminaliteta, podeželska kriminaliteta, ruralno okolje, Slovenija
Published: 04.05.2021; Views: 29; Downloads: 4
.pdf Full text (491,53 KB)

3.
Dejavniki prostovoljskega udejstvovanja med mladimi v severovzhodni Sloveniji: vloga ekonomskega, socialnega in kulturnega kapitala
Nina Simonič, 2021, master's thesis

Abstract: Osnovni namen magistrske naloge je bil ugotoviti, ali obstajajo medsebojne korelacije med prostovoljnim delom posameznika in kulturnim, socialnim ter ekonomskim kapitalom mladih v severovzhodni Sloveniji. V teoretičnem delu smo opredelili pojem prostovoljstva, preučili smo pristope k njegovemu proučevanju, zakonsko ureditev in statistiko prostovoljstva v Sloveniji. Preučili smo oblike kapitala po Bourdieuju in dosedanje raziskave na področju medsebojnega vpliva med tremi oblikami kapitala in prostovoljnimi dejavnostmi. V empiričnem delu smo predstavili rezultate ankete, ki smo jo izvedli preko spleta na daljavo z mladimi od 15. do 29. leta starosti iz severovzhodne Slovenije. Ugotovili smo, da na prostovoljno aktivnost mladih v največji meri vpliva kulturni kapital. Natančneje, mladi, ki so bolj vključeni v kulturno potrošnjo in izkazujejo višjo religioznost, pa tudi mladi, ki so bolj izobraženi, v večjem obsegu sodelujejo v prostovoljnih aktivnostih. Na odločitev za prostovoljstvo pomembno vplivajo tudi starši z lastnim volunterizmom in posledičnim vzgledom mladim. Ugotovili smo, da na pogostost prostovoljnega dela pozitivno vplivata dva faktorja ekonomskega kapitala, in sicer povprečni mesečni dohodek posameznika in lastništvo prebivališča. Nekoliko presenetljivo naši rezultati ne kažejo na statistično značilne povezave med prostovoljnim delom in faktorji socialnega kapitala. V severovzhodni Sloveniji se mladi, po njihovih besedah, sicer najpogosteje odločajo za prostovoljno udejstvovanje zaradi pomoči in osrečevanja drugih. Kot največjo oviro sodelovanja v takšnih dejavnostih izpostavljajo časovno omejenost.
Keywords: prostovoljstvo, kulturni kapital, ekonomski kapital, socialni kapital, mladi, severovzhodna Slovenija
Published: 26.04.2021; Views: 113; Downloads: 15
.pdf Full text (1,58 MB)

4.
Okolju prijazna vozila in dejavniki, ki vplivajo na njihov nakup
Neja Golob, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: V zadnjem času se vedno več govori o onesnaževanju okolja in prizadevanju za njegovo zmanjšanje. Velik vir onesnaževanja je tudi promet. V diplomski nalogi smo se osredotočili na cestni promet in avtomobile, ki onesnažujejo okolje s svojimi izpusti. To onesnaževanje se lahko bistveno zmanjša z zamenjavo klasičnih vozil z okolju prijaznimi vozili. Ob tem pa se pojavlja vprašanje, kako kupca prepričati v nakup okolju prijaznega vozila. Da bi podali predloge, kako povečati uporabo okolju prijaznih vozil, smo analizirali anketo, ki so jo za potrebe diplomske naloge izvedli na Škotskem. S pomočjo odgovorov in primerjave le-teh z že izvedenimi anketami (Borthwick & Carreno, 2012; Zupan, 2014), smo ugotovili, kateri so glavni dejavniki, ki vplivajo na odločitev o nakupu okolju prijaznega vozila. Z analizo odgovorov ankete smo ugotovili, da sta cena in polnilna infrastruktura med glavnimi dejavniki, ki vplivajo na odločitev za nakup okolju prijaznih vozil. Pri avtomobilskih značilnostih so anketirancem zelo pomembne varnostne značilnosti, pri finančnih značilnostih stroški zavarovanja, pri emisijah CO2 in ostali TGP plini, najbolj pa jih spodbujajo subvencije. Ob višanju cene goriva, nižanju cene EV ter bolje razviti polnilni infrastrukturi bi se vedno več ljudi odločilo za nakup.
Keywords: okolju prijazna vozila, okoljski vplivi prometa, Škotska, Slovenija, vpliv na odločitev za nakup
Published: 21.04.2021; Views: 41; Downloads: 0
.pdf Full text (433,28 KB)

5.
Primerjalna analiza gospodarskih gibanj izbranih držav članic evropske unije
Benjamin Topolko, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava gospodarska gibanja osmih držav članic, ki so v Evropsko unijo (EU) vstopile v letu 2004. Slovenija, Češka, Slovaška, Poljska, Madžarska, Estonija, Litva in Latvija so po osamosvojitvi oziroma prehodu iz centralno-planskega v tržno gospodarstvo v 90. letih prejšnjega stoletja stremele k vstopu v evropsko integracijo. Zato magistrsko delo v teoretičnem delu obravnava teorijo integracij s poudarkom na nastanku, razvoju in širitvah Evropske unije. EU je svojo največjo širitev izpeljala v letu 2004, ko se je integraciji pridružilo 10 novih članic. Podrobneje obravnavamo tudi skupni trg in kohezijsko politiko Evropske unije. Nekatere izmed analiziranih držav so v času članstva v EU prevzele tudi skupno valuto evro, zato v teoretičnem delu pozornost posvečamo tudi pogojem vstopa v evroobmočje, Evropski centralni banki in teoriji optimalnega valutnega območja. Vse države so v letu 2008 občutile finančno krizo, ki je sicer nastala v ZDA, a je močno vplivala tudi na gospodarska gibanja v evropskih državah. Zato se v magistrskem delu posebej posvečamo tudi razvoju te finančne krize v Evropi. V analizi gospodarskih gibanj izbranih osmih držav uporabljamo kazalnike bruto domačega proizvoda, bruto naložb, brezposelnosti, cenovnih gibanj, plačnih gibanj ter izvoza in uvoza blaga. Ob tem razlagamo vsak kazalnik in pomen njegovega analiziranja Podatke o gospodarskih gibanjih črpamo iz publikacij Evropske komisije in statistične baze podatkov Eurostat. V magistrskem delu predstavljamo ključne podatke osmih obravnavanih držav, podrobneje pa se posvečamo njihovim gospodarskim gibanjem v obdobju med leti 2004 in 2019. Izbrane kazalnike gospodarskih gibanj obravnavanih držav primerjamo s podatki o gospodarskih gibanjih, ki so v tem obdobju veljali za celotno Evropsko unijo. Upoštevamo letne stopnje brezposelnosti in letne stopnje inflacije, pri ostalih kazalnikih pa letne stopnje rasti. Nadaljujemo s predstavitvijo ključnih spoznanj analize podatkov gospodarskih gibanj, kjer največ pozornosti posvečamo bruto domačemu proizvodu na prebivalca v izbranih državah v primerjavi s povprečjem držav članic Evropske unije. Približevanje obravnavanih držav evropskemu povprečju po posameznih kazalnikih predstavljamo s tabelami, grafi in podrobnimi analizami podatkov. V nadaljevanju magistrskega dela podrobneje primerjamo izbrane kazalnike obravnavanih držav v prvih letih po vstopu v Evropsko unijo do finančne krize leta 2008. Pri analizi teh podatkov primerjamo Slovenijo z ostalimi sedmimi državami. Uporabljamo zbrane podatke o gospodarskih gibanjih in lastne izračune. Posvečamo se tudi vplivu finančne krize na izbrane kazalnike gospodarskih gibanj obravnavanih držav. Tudi tukaj je poudarek na primerjavi Slovenije z ostalimi državami v obdobju od leta 2008 do 2014. V ta namen uporabljamo zbrane podatke o gospodarskih gibanjih in lastne izračune. Posebno pozornost namenjamo tudi letu 2009, kjer ugotavljamo ali je članstvo v evroobmočju pomenilo tudi večje negativne trende rasti izbranih gospodarskih gibanj. V nadaljevanju ugotavljamo ali so vse obravnavane države v zadnjih treh letih opazovanega obdobja (2017 – 2019) dosegale pozitivne trende gospodarskih gibanj. Obravnavi hipotez posvečamo celotno poglavje, v katerem analiziramo ugotovitve predhodnih poglavij. V sklepu magistrskega dela povzemamo ugotovitve naše raziskave in podajamo predloge za nadaljnje raziskovanje tega področja. Ob tem kritično razmišljamo in skušamo najti dejavnike rezultatov naše raziskave. V zaključku magistrskega dela se dotaknemo tudi prihodnosti in razpravljamo o trenutnih in prihodnjih izzivih Evropske unije in Slovenije.
Keywords: gospodarska gibanja, Evropska unija, evroobmočje, finančna kriza 2008, Slovenija.
Published: 15.04.2021; Views: 48; Downloads: 7
.pdf Full text (5,34 MB)

6.
Demografska gibanja in vzdržna pokojninska reforma
Anton Rogina, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu predstavljamo demografska gibanja v Evropski uniji in Sloveniji ter analiziramo njihov vpliv pri sprejemanju pokojninskih reform v Sloveniji, katerih glavni namen je ohranjanje vzdržnosti pokojninskega sistema. Demografska gibanja se odražajo predvsem v podaljševanju pričakovanega trajanja življenja, kar neizogibno vodi do staranja prebivalstva. Ravno na omenjeno problematiko se osredotočamo v prvem sklopu magistrskega dela. V drugem sklopu pa se nato osredotočamo na predstavitev in opis pokojninskih sistemov na splošno ter ob tem še nekoliko podrobneje analiziramo pokojninski sistem in sprejete pokojninske reforme ter njihovo vzdržnost v Sloveniji. Ugotavljamo, da je za slovenski pokojninski sistem značilno, da temelji na medgeneracijski solidarnosti in da ga sestavljajo trije pokojninski stebri. Prvi pokojninski steber predstavlja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, drugi steber dodatno pokojninsko zavarovanje in tretji steber razne oblike varčevanj za starost. Staranje prebivalstva povečuje javnofinančne izdatke, kar v ospredje postavlja izziv (dolgoročne) vzdržnosti pokojninskega sistema oziroma vzdržnosti samih pokojninskih reform. Tega so se odgovorni pri nas dobro zavedali in kmalu po osamosvojitvi so sprejeli prvo pokojninsko reformo ZPIZ (1992). Od takrat je prišlo do sprejetja še dveh pokojninskih reform, in sicer ZPIZ-1 (1999) ter ZPIZ-2 (2012). Podatki sicer kažejo, da je proces staranja prebivalstva v Sloveniji v zadnjih letih še posebej akuten, tako da bodo potrebne ponovne spremembe v okviru pokojninskega sistema v obliki nove pokojninske reforme, saj zadnja pokojninska reforma, sprejeta leta 2012, kmalu več ne bo učinkovala.
Keywords: demografska gibanja, staranje prebivalstva, Evropska unija, Slovenija, pokojninski sistem, pokojninska reforma.
Published: 13.04.2021; Views: 29; Downloads: 5
.pdf Full text (1,13 MB)

7.
Primerjalna analiza podpornega okolja za podjetništvo v Sloveniji in na Hrvaškem
Lucija Petkovšek, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Tema diplomskega dela se nanaša na podporno okolje za podjetništvo in njegovo primerjavo med Slovenijo in Hrvaško v obdobju od leta 2016 do 2018. Želeli smo ugotoviti, ali sta državi podobno razvili podjetniško okolje glede na to, da sta bili nekoč del skupne države, ter opredeliti primere dobre prakse obeh držav. Ker je podjetništvo pomembno za gospodarsko rast in družbeno razvitost, ga je potrebno spremljati in proučevati. Mi smo za primerjavo Slovenije in Hrvaške uporabili rezultate raziskave Globalnega podjetniškega monitorja v delu, ki se nanaša na proučevanje podjetniškega ekosistema. Na razvijanje podjetništva v obeh državah močno vplivajo podporne državne in druge institucije ter Evropska unija, ker nudijo pomoč podjetnikom in podjetjem predvsem v obliki financiranja, svetovanja, informiranja in izobraževanja. Ugotovili smo, da so v Sloveniji pogoji podjetniškega okolja nekoliko bolje ocenjeni kot na Hrvaškem. V obeh državah je najbolje ocenjena fizična infrastruktura. V Sloveniji se pogoji skozi čas izboljšujejo kljub temu, da so nekateri relativno nizko ocenjeni. Večjo pozornost še vedno zahtevata izobraževanje in usposabljanje za podjetništvo v osnovni in srednji šoli. To je najnižje ocenjen pogoj ter regulativa vladnih politik, ki podjetnikom in novim podjetjem še vedno povzroča težave s pridobivanjem potrebnih dovoljenj in koncesij, davčna bremena in birokratske ovire. Na Hrvaškem se konstantno ne izboljšuje niti en pogoj, še posebej hitro in odločno je potrebno spremeniti vladno politiko, ki s svojim zapletenim regulativnim okvirjem in birokracijo, ki je najnižje ocenjen pogoj, zavira podjetništvo, nova podjetja pa so še vedno diskriminirana pri javnih naročilih. Strategija Hrvaške bi morala biti poleg pogostejšega spremljanja rezultatov vladnih programov, osredotočena tudi na večjo vpletenost podjetništva v izobraževalni sistem. To bi imelo najverjetneje tudi pozitiven vpliv na kulturne in družbene norme, ki podjetništvu še vedno niso naklonjene. Primer dobre prakse v Sloveniji je Slovenski podjetniški sklad, ki nudi raznoliko finančno spodbudo za podjetja v različnih fazah, česar na Hrvaškem primanjkuje.
Keywords: podjetniški ekosistem, podjetniški okvirni pogoji, Slovenija, Hrvaška, EU, institucionalna podpora.
Published: 25.03.2021; Views: 50; Downloads: 11
.pdf Full text (613,70 KB)

8.
Zagotavljanje enakosti v primarni zdravstveni oskrbi v povezavi z organizacijo dela in sistemom financiranja v Sloveniji in primerjava z državami centralne in vzhodne Evrope
Suzana Kert, 2021, doctoral dissertation

Abstract: Izhodišča. Sestavni del zdravstvenih sistemov je primarna zdravstvena oskrba (PZO), prevladujoč model oskrbe v Evropi v PZO pa družinska medicina. Za funkcioniranje sistemov je potrebno ustrezno financiranje in organizacija dela, oboje je potrebno za ustrezen dostop, ki predstavlja element enakosti v PZO. Namen. Namen raziskave je bil opredelitev KK in analiza dostopa do PZO glede organizacije dela in financiranja, cilji pa ocena KK za PZO glede strukture/pogojev, postopkov/procesov in izidov, ocena elementov kakovosti PZO, primerjava rezultatov za Slovenijo (SLO) z drugimi državami in oblikovanje priporočil za nosilce odločanja zdravstvenega sistema v SLO. Bolniki in metode. Raziskava je bila del mednarodne raziskave Quality and Costs of Primary care in Europe (QUALICOPC) v 34 državah v obdobju od leta 2011 do 2013. Uporabili smo podatke desetih držav centralne in vzhodne Evrope (CEECs): Bolgarija, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška in SLO. Analizirali smo odgovore iz dveh vprašalnikov za 2103 naključno izbranih zdravnikov družinske medicine ter 18819 njihovih bolnikov. Uporabili smo več statističnih metod: predstavitev podatkov z opisnimi statistikami, frekvenčnimi porazdelitvami, srednjimi vrednostmi in variacijskimi razmiki, definiranje KK z deleži, preizkušanje domnev z različnimi testi ter iskanje povezav med spremenljivkami s faktorsko analizo. Rezultati. Glede organizacije dela je analiza odgovorov bolnikov v SLO in CEECs pokazala, da so bili nizki deleži bolnikov z negativnimi izkušnjami pri vprašanjih za potovalni čas več kot eno uro od doma do ambulante, nezmožnost dobiti obisk na domu, oddaljenost ambulante ter nepoznavanje, kako do storitev zvečer, ponoči in med vikendom, glede finančne dosegljivosti o tem, da bi zdravnika preveč skrbel denar, o preložitvi obiska zdravnika, ker niso imeli ali zavarovanja ali iz drugih finančnih razlogov in glede preložitve oz. opustitve obiska zdravnika. Najbolj značilne spremenljivke za organizacijo dela PZO so bile uporaba računalnika, število disciplin v posamezni ambulanti/centru, uporaba medicinske dokumentacije predhodnega zdravnika, delež naročenih bolnikov, dosegljivost ambulante/centra po 18 h in število ur, ko je ambulanta odprta. Primerjava KK v SLO in CEECs je pokazala več statistično značilnih razlik. Za KK strukture/pogojev smo ugotovili, da so imeli slovenski zdravniki v primerjavi z zdravniki iz CEECs statistično značilno različno in 1) več pripomočkov za delo (SLO 15,30, CEECs 13,0), 2) večje število strokovnjakov (SLO 4,18, CEECs 2,60), 3) višje število bolnikov na listi zdravnika (SLO 1950,01, CEECs 1894,7), 4) v delovnem dnevu višje število stikov (SLO 45,27, CEECs 33,7), 5) in krajše posvete z bolniki (SLO 9,59 min, CEECs 13,1 min), 6) nižje število hišnih obiskov (SLO 2,21, CEECs 6,9), 7) je bila redna zaposlitev pogostejša oblika zaposlitve (Slovenija 73,7 %, CEECs 30,1 %), 8) je bila plača pogostejši dohodek (SLO 85,2 %, CEECs 61,5 %), 9) večkrat so delali z medicinsko sestro (SLO 98,1 %, CEECs 87,8 %), in 10) sodelovali s patronažno sestro (SLO 76 %, CEECs 41,8 %). Za KK postopkov/procesov smo dokazali, da so slovenski zdravniki uporabljali statistično značilno različno in 1) več kliničnih smernic (SLO 3,85, CEECs 3,15), 2) sodelovali v več programih obravnave kroničnih bolezni (SLO 1,71, CEECs 1,13), 3) sami obravnavali več diagnoz (SLO 11,42, CEECs 9,09) ter 4) izvajali več posegov (SLO 2,43, CEECs 1,30). Zaključek. Izsledki raziskave kažejo, da bi bilo potrebno v Sloveniji na področju PZO izpeljati nekatere spremembe. Glede financiranja bi bilo razen glavarine in plačila za storitve, koristno vključiti nagrajevanje kakovosti dela, kot orodje za merjenje kakovosti predlagamo KK za postopke/procese in izide oskrbe, glede organizacije dela multidisciplinarni model oskrbe, nadaljevanje nižanja glavarin in vključevanje novih zdravnikov družinske medicine, na nivoju države pa vzpostavitev neodvisne tehnične ustanove.
Keywords: primarna zdravstvena oskrba, družinska medicina, organizacija dela, sistem financiranja, enakost, dostop do oskrbe, Slovenija, države centralne in vzhodne Evrope, kazalci kakovosti, priporočila
Published: 18.03.2021; Views: 64; Downloads: 16
.pdf Full text (5,98 MB)

9.
Učinkovitost strategije omejevanja nasilja v družini v Sloveniji
Barbara Kunej, 2021, master's thesis

Abstract: Raziskovalno delo obravnava učinkovitost strategije omejevanja nasilja v družini v Sloveniji. Nasilju v družini je lahko danes izpostavljen vsakdo, ne glede na svoj družbeni položaj; najpogosteje so napada deležne prav ranljive skupine (ženske, otroci, starejše osebe itd.). Da bi bile države pri omejevanju in zatiranju nasilja čim bolj uspešne, oblikujejo temu primerne strategije. Glavni organizaciji sta Evropska unija in Svet Evrope, ki evropske države usmerjata pri razvoju lastne nacionalne strategije omejevanja nasilja v družinah. Glavnega pomena pri omejevanju nasilja je medinstitucionalno sodelovanje, ta določa bistvene pristojnosti in naloge posameznih nadzornih institucij in drugih organizacij. Strategije so v prvi fazi usmerjene v obravnavo problematike nasilja v družini, usmerjanje in dodatna izobraževanja strokovnih delavcev, obravnavno povzročiteljev, pomoč žrtvam nasilja. Ključnega pomena je sodelovanje vseh, ki se soočajo z nasiljem v družini. V Sloveniji je še vedno premalo raziskav glede nasilja v družini, čeprav je po sprejetju zakonske podlage Zakona o preprečevanju nasilja v družini in sprejetja Resolucije za nacionalno preprečevanje nasilja v družini 2009–2014 viden resen in discipliniran pristop. Za uresničevanje zastavljenih ciljev in nalog pa je potrebnega še veliko več dela s strani posameznikov, družbe, pristojnih nadzornih institucij ter same države. V empiričnem delu smo z analizo podatkov, zbranih s pomočjo anketnega vprašalnika, namenjenega zaposlenim strokovnim delavcem centrov za socialno delo, ki se pri svojem delu srečujejo ter soočajo z nasiljem v družini, skušali preučiti njihovo učinkovitost. Večina respondentov meni, da se cilji resolucije le delno uresničujejo, medsebojno sodelovanje različnih institucij se je po sprejetju Resolucije precej izboljšalo, načeloma pa se žrtve v primeru nasilja najpogosteje obrnejo na državni organ – policijo, ki v prvi vrsti posreduje, ko pride do nasilnega dejanja. Po mnenju strokovnih delavcev, zaposlenih na centrih za socialno delo, je glavni vzrok za nezadostno učinkovitost strategije omejevanja nasilja dolgotrajnost sodnih postopkov za obravnavanje primerov nasilja v družini, pa tudi samo nepoznavanje strategije, glavni razlog za nezadostno izvajanje akcijskega načrta pa je slabo poznavanje njegovih določil.
Keywords: nasilje, nasilje v družini, preprečevanje nasilja, strategije omejevanja, Slovenija, magistrska dela
Published: 10.03.2021; Views: 70; Downloads: 18
.pdf Full text (1,08 MB)

10.
Slovenija kot književni prostor v slovenski mladinski prozi
Katja Dolničar, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je na podlagi zbranih krajših mladinski proznih besedil predstavljena Slovenija in njene statistične regije. Zbrana so dela, katerih književni prostor je celotna Slovenija ali posamezna statistična regija oziroma so se v tem delu Slovenije pripovedovala in ohranila. Magistrsko delo je teoretično in na podlagi tega so izbrane ustrezne metode. V teoretičnem delu je opredeljen termin književni prostor, predstavljen potopis in krajše prozne vrste (pripovedka, pravljica, legenda). Slovenija je predstavljena z geografskega, zgodovinskega in kulturnega vidika. V osrednjem delu smo predstavili 12 statističnih regij Slovenije in dela mladinske književnosti, v katerih se odslikavajo. Vsaka regija je predstavljena z dvema deloma, ki sta predstavljeni v obliki krajše obnove, če je pa delo zbirka, so pa predstavljene štiri obnove. Predstavitev je obogatena s primeri podobnih zgodb iz drugih del, saj smo predstavili dela, ki se povezujejo po temi, motivu ali književnem liku. Ugotovili smo, da imamo med obravnavanimi deli zelo malo potopisnih del o Sloveniji, prevladujejo pa pripovedke, predvsem bajčne in razlagalne. Pogosto je prisotno mitološko bitje povodni mož z različnimi poimenovanji in vile. Določene regije so literarno zelo bogate, kot je na primer Gorenjska, določene pa so literarno zelo šibke. Pomembno je, da se dela, kot so pripovedi, ohranjajo in prenašajo iz roda v rod.
Keywords: bajeslovna bitja, legenda, potopis, pravljica, pripovedka, regije, Slovenija
Published: 02.03.2021; Views: 408; Downloads: 41
.pdf Full text (1,46 MB)

Search done in 0.38 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica