| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 2809
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Primerjava javnega nadzora nad revidiranjem v Sloveniji in na Hrvaškem
Anja Zorjan, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V delu diplomskega projekta sem opisala ureditev javnega nadzora nad revidiranjem tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. Podrobneje sem se seznanila z ureditvama nadzora, institucijami, ki opravljajo nadzor ter njihovim delom, zadolžitvami, s potrebno zakonodajo ipd. Prav tako se sem seznanila z njihovim dosedanjim delom. Namen dela je bilo opraviti primerjavo sistemov (ureditev) med dvema sosednjima državama. S slednjo sem odkrila razlike in primerljivosti med obema ureditvama. Moja hipoteza je bila, da kljub skupnemu zakonodajnemu okviru Evropske unije med obema sistemoma obstajajo razlike. V Sloveniji je za nadzor pristojna Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, ki je organ v sestavi Ministrstva za finance Republike Slovenije, na Hrvaškem je bila do leta 2018 za to pristojna Hrvaška revizijska zbornica, medtem ko je od 2018 dalje za to pristojno kar Ministrstvo za finance Republike Hrvaške, in sicer Neodvisen sektor za izdajanje dovoljenj in nadzor pooblaščenih revizorjev in revizijskih podjetij. Pravna podlaga v obeh državah je utemeljena z zakonodajo, in sicer v Sloveniji je to Zakon o revidiranju (ZRev-2A), na Hrvaškem pa je to Zakon o reviziji (Uradni list HR, št. 127/17). Prav tako v zakonodaji v zvezi z nadzorom nad revidiranjem tako v Sloveniji, kot na Hrvaškem hitro prihaja do sprememb. Tako se je zadnja v slovenski zakonodaji zgodila z zakonom ZRev-2A leta 2018 oziroma nedavno, na seji dne 7. julija 2021, je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o revidiranju (ZRev-2B). Slednji je bil na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdan 15. 7. 2021. Na Hrvaškem pa je do zadnjih sprememb prišlo leta 2018 z Zakonom o reviziji (Uradni list HR, št. 127/17), ko je nadzor nad revidiranjem takrat prevzel Neodvisen sektor za izdajanje dovoljenj in nadzor pooblaščenih revizorjev in revizijskih podjetij, ki deluje v okviru Ministrstva za finance Republike Hrvaške. Razlika je ta, da je za prevod in objavo mednarodnih revizijskih standardov na Hrvaškem zadolžena Hrvaška revizijska zbornica in ne Neodvisen sektor za izdajanje dovoljenj in nadzor pooblaščenih revizorjev in revizijskih podjetij, v Sloveniji pa je tako za nadzor kot prevode in objavo mednarodnih revizijskih standardov pristojna Agencija za javni nadzor nad revidiranjem. Podrobneje sem preučila delovanje obeh sistemov in ju primerjala. Na osnovi tega sem potrdila svojo hipotezo.
Keywords: Revidiranje, revizija računovodskih izkazov, javni nadzor, Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, primerjava, Slovenija, Hrvaška
Published: 28.10.2021; Views: 4; Downloads: 2
.pdf Full text (668,12 KB)

2.
Zakonita uporaba finančnih sredstev evropske unije na primeru republike slovenije
Amila Skenderović, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskemu delu obravnavamo tematiko zakonite uporabe finančnih sredstev EU na primeru Republike Slovenije. V ta namen predstavljamo značilnosti in pomen finančnih sredstev EU na splošno. Opredelimo vrste sredstev, oblike financiranja, pomen proračuna EU, ter nadzor nad uporabo finančnih sredstev EU. EU s lastnimi sredstvi financira proračun EU in sklade, ki izvajajo evropske politike. Regionalna evropska politika se izvaja v okviru treh skladov, in sicer Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada ter Evropskim socialnim skladom, ki skupaj z Evropskim skladom za razvoj podeželja in Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo tvorijo Evropske strukturne in investicijske sklade. Večji del sredstev regionalne politike je namenjen manj razvitim evropskim državam oz. regijam, da bi se zmanjšale gospodarske in socialne razlike v EU. Kot teoretičen del predstavimo tudi evropske banke, ter njihove značilnosti. V nadaljevanju diplomskega dela se osredotočamo na empiričen del tako, da predstavimo primere uspešnih projektov, katere je pomagala EU s svojimi sredstvi. V nadaljevanju je opredeljena zakonitost porabe sredstev EU. Z vstopom v EU Slovenija je dobila obveznost plačevanja nacionalnega prispevka v proračun EU. Po drugi strani, pa je dobila pravico do uporabe sredstev EU. EU skozi svoje projekte in programe izboljšuje gospodarstvo regij v EU, ter na ta način zmanjšuje gospodarske razlike med regijami. Cilj evropskih projektov je, da podpirajo nova delovna mesta, inovacije, naložbe, izboljšujejo kakovost življenja evropskih državljanov in se borijo proti onesnaževanja okolja.
Keywords: Evropska Unija, Slovenija, proračun, regionalna politika, evropski projekti.
Published: 26.10.2021; Views: 14; Downloads: 3
.pdf Full text (959,97 KB)

3.
Podporno okolje za zagonska (start-up) podjetja v Sloveniji, Avstriji in na Finskem
Patricija Benčina, 2021, master's thesis

Abstract: Start-upi ne obstajajo in tudi ne morejo obstajati kar tako sami v nekem prostoru. Ampak nastanejo kot deli gospodarstva. Podjetniki s težavo ustanovijo podjetje, ne da bi jim pri tem pomagalo okolje in drugi pomembni akterji v njem. Vsak akter v tem okolju igra pomembno vlogo in vpliva na start-upe tako posredno kot neposredno. Pomembno se je zavedati, da ima vsak start-up izreden pomen ne samo za lokalno gospodarstvo, temveč za družbo kot celoto. Vsaka stvar, ki jo vložijo v start-upe razni posamezniki, podporne institucije, ministrstva in druga podjetja, ima vpliv na start-up podjetja. To vse skupaj imenujemo start-up podjetniški ekosistem. V magistrskem delu smo proučili podporno okolje za start-upe v treh državah: Sloveniji, Avstriji in na Finskem. To smo storili s pomočjo osmih stebrov podjetniškega ekosistema in raziskave globalnega zagonskega zemljevida – »StartupBlink«. Prišli smo do spoznanja, da med proučevanimi državami glede podpornega okolja in števila start-upov izstopa Finska. Ima namreč, kot že rečeno, največ start-up podjetij, ne zaostaja pa tudi po številu pospeševalnikov, inkubatorjev. Prav tako po najnovejši raziskavi Svetovne banke »Doing Business« 2020 velja v primerjavi z Avstrijo in Slovenijo za državo, v kateri je najenostavneje ustanoviti podjetje. Finska je tudi država, ki pritegne največ tujih investitorjev. Le-teh v Sloveniji in Avstriji primanjkuje. Ugotovili smo, da je vsem trem državam skupno to, da imajo največ start-upov na področju programiranja in podatkov. Direktor slovenskega podjetja Pharsol, Miha Rajh, je v intervjuju tudi opozoril na to, da se v Sloveniji usmerja premalo pozornosti start-up podjetjem, ki niso izključno »IT«, digitalno usmerjena. Glede raziskave, ki jo pripravlja svetovna platforma »StatupBlink«, smo prišli do spoznanja, da je med proučevanimi državami Finska najboljše ocenjen start-up ekosistem.
Keywords: start-up podjetniški ekosistem, start-up podjetja, Slovenija, Avstrija, Finska.
Published: 20.10.2021; Views: 46; Downloads: 0
.pdf Full text (1,72 MB)

4.
Razlike v vodenju v različnih kulturah
Sara Režonja, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu se bomo dodobra poglobili v opredelitev funkcije vodenja, ki je pomembna v vsaki organizaciji, saj poskrbi, da zaposleni z ustreznim načinom vodenja uresničijo zastavljene cilje organizacije in da se zaposleni počutijo sprejete ter cenjene. Pri vodenju se bomo osredotočili predvsem na teorije in stile vodenja ter jih opisali. Opisali bomo funkcijo vodje, ki nosi del odgovornosti, da je zaposlenim v organizaciji prijetno in da jim delo, ki ga opravljajo, ni pretežko ali jim ne povzroča kakšnih zdravstvenih težav. Ko opredelimo funkcijo vodenja in vlogo vodje, se osredotočimo na komuniciranje, ki je prav tako pomembno pri poslovanju s tujimi poslovneži. Tukaj se bomo osredotočili na verbalno in neverbalno, ter formalno in neformalno komunikacijo, saj bomo kasneje pri primerjavi posameznih držav tudi s pomočjo kriterija poslovnega komuniciranja primerjali razlike in podobnosti držav. Zapisali bomo definicijo kulture, opisali njene značilnosti, predstavili poslovno kulturo in izpostavili, kako vpliva na proces vodenja. Preden se bomo lotili primerjalne analize med državami, bomo pri vsaki najprej opisali njeno kulturo in poslovne običaje, ki veljajo za organizacije znotraj nje. Diplomsko delo obravnava razlike v vodenju v različnih kulturah, ki temeljijo na komunikacijskih in kulturnih razlikah izbranih držav Slovenije, Nemčije in Italije. Iz primerjav z izbranimi kriteriji in podkriteriji ugotovimo, da so omenjene države med seboj po nekaterih kriterijih podobne, po drugih pa se razlikujejo. Ključne razlike med njimi so vidne predvsem v stilih vodenja v organizacijah in načinu komuniciranja. Da bi se tem razlikam izognili oziroma, da ne bi imeli težav pri soočanju z njimi, moramo vedeti, kako se v posamezni državi obnašati in na kakšen način komunicirati z vodjo ter z ostalimi zaposlenimi.
Keywords: Vodenje, Stili vodenja, Komuniciranje, Kultura, Motiviranje, Poslovna kultura, Slovenija, Nemčija in Italija
Published: 15.10.2021; Views: 71; Downloads: 9
.pdf Full text (1,04 MB)

5.
Stil vodenja, poslovno komuniciranje in običaji na Japonskem in v Sloveniji
Magdalene Palushaj, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo opisali razlikovanje med slovensko in japonsko kulturo in običaji na področju vodenja podjetij, komuniciranja in poslovnih običajih. Izpostavimo lahko kar nekaj značilnosti, po katerih se Japonska in Slovenija pomembno razlikujeta, npr. po kulturi in vrednotah. Zato v Sloveniji vodijo podjetniki svoja podjetja na drugačen način, kot na Japonskem. Pomembno je, da so vsa podjetja po svetu, predvsem pa slovenska podjetja, seznanjena s tem, kako ključnega pomena je poznavanje ostalih kultur pri poslovanju, saj se tako lahko izognemo neprijetnim situacijam. V začetku diplomskega dela smo se usmerili v spoznavanje osnovnih pojmov vodenja, komuniciranja in poslovnih običajev ter njihovih pomembnosti. Osrednji del diplomskega dela temelji na opredeljevanju osnovnih značilnosti Japonske in Slovenije. Najprej sta posamezno predstavljeni obe državi, kasneje sledi predstavitev stilov vodenja, načinov vodenja, nekaj podatkov je namenjenih tudi odnosom med sodelavci, vodji, poslovnimi običaji, kot so oblačila, darila, sestanki, rokovanje, itd. Dotaknemo se tudi značilnosti skupinskega dela v obeh izbranih državah. Opisana je komunikacija v Sloveniji in na Japonskem. V tretjem delu diplomskega dela smo se na podlagi primerjav odločili prikazati razlike med Japonsko in Slovenijo. Iz primerjav je razvidno, da morda res ne bi bilo slabo, če bi pred sodelovanjem bili seznanjeni z drugačnim delovanjem držav, s katerimi delamo. Za Slovenijo bi lahko rekli, da je bolj individualistična, to pomeni, da postavlja posameznika v ospredje in njegovi interesi tako prevladajo nad skupino. Medtem ko je za Japonsko znano, da je precej kolektivistična država, je skupinsko usmerjena, kar pomeni, da odločitve raje sprejemajo kot neka homogena skupina. Vodenje se na vzhodu v primerjavi s Slovenijo pomembno razlikuje. Dotaknemo se poslovnih običajev, ki se vidno razlikujejo od naših. V Sloveniji imamo bolj blage poslovne običaje, na Japonskem se striktno držijo predpisanih poslovnih navad in so zelo užaljeni, če le-ti niso upoštevani. Nazadnje smo opisali tudi predlog za prakso, ki bi mnogim slovenskim podjetjem pomagal k uspešnejšemu poslovanju. Izpostavili smo določene predloge, kot so razni tečaji, izobraževanja, obisk podjetij v tujih državah in prav tako pojasnili, zakaj je pomembno poznavanje kulture za poslovanje s tujimi državami. V sklepu smo opisali naše temeljne ugotovitve in odprte probleme, na katere smo skozi diplomsko delo naleteli.
Keywords: Japonska, Slovenija, stil vodenja, komuniciranje, poslovni običaji
Published: 15.10.2021; Views: 71; Downloads: 8
.pdf Full text (1016,50 KB)

6.
Združena logistika pri nadzoru in obvladovanju bolezni v begunskih centrih
Ljubica Marjanović, 2021, master's thesis/paper

Abstract: Republiko Slovenijo je v letu 2015 zajela migrantska kriza. Po zaprtju migrantske poti in prehoda v sosednje države je v letu 2016 v Slovenijo prešlo rekordno število migrantov, kar je s sabo prineslo številne težave in nove izzive. Oblasti so se morale soočiti z novimi izzivi ureditve nadaljnjega prehoda beguncev ter z izzivom nastanitve vseh, ki so našo državo prečkali ali želeli v njej ostati. Poleg logističnih izzivov so migranti s sabo prinesli tudi nove izzive na področju zdravstva. Prebivalci držav v razvoju so s sabo prinesli tudi nevarnost možnosti ponovnega pojava bolezni, ki so bile pri nas predhodno že izkoreninjene. Poleg tega so številne poškodbe, prehladi in druga obolenja, pa tudi pomanjkljive informacije o preteklem zdravstvenem stanju posameznih migrantov vrgle novo luč na današnji zdravstveni sistem v Sloveniji. V magistrski nalogi smo pripravili analizo enega izmed težjih obdobji v zgodovini Slovenije ter preverili težave in rešitve, ki jih je v zdravstveni sistem pripeljala migrantska kriza. Na koncu smo podali oceno predlaganih rešitev in njihovo smiselnost ter uspešnost, dodali pa smo tudi predloge izboljšav, ki bi jih bilo potrebno upoštevati v primeru naslednje podobne situacije.
Keywords: begunci, migranti, nalezljive bolezni, migrantska kriza, zdravstveni sistem, Slovenija
Published: 24.09.2021; Views: 44; Downloads: 5
.pdf Full text (1,05 MB)

7.
Transferne cene - primerjava davčnih zakonodaj v Sloveniji, Severni Makedoniji in Bosni in Hercegovini ter analiza transakcije med povezanimi osebami iz energetske dejavnosti
Sofija Kovacheva, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava tematiko transfernih cen kot enega globalnih izzivov za multinacionalna podjetja in finančne uprave. Osredotočili smo se na davčne zakonodaje treh držav – Slovenije, Severne Makedonije, Bosne in Hercegovine, ter preko transakcij med povezanimi osebami iz energetske dejavnosti iz dveh različnih držav, Slovenije in Severne Makedonije, pokazali, katere so najbolj primerne metode za določanje transfernih cen za specifične transakcije. Analiza temelji na davčnih regulativah, ki veljajo v obravnavanih državah, na podlagi pridobljenih podatkov o tranakcijah, ki so se zgodile med povezanimi osebami, ter na informacijah s spleta. Pridobljene podatke smo analizirali s pomočjo intervalnih razponov in primerjali z že določenimi transfernimi cenami. Na podlagi analize in raziskave smo ugotovili, da se obravnavane davčne regulative teh držav razlikujejo v dokumentaciji, ki je potrebna za obravnavo transfernih cen, v definiciji povezanih oseb ter pri kaznovanju kršitev. Pri izbiri metode za določanje transfernih cen je potrebno natančno analizirati in upoštevati dejstva in okoliščine, pod katerimi se transakcije izvajajo med povezanimi osebami, ter nato izbrati najprimernejšo metodo, ki bo uporabljena za določanje transfernih cen.
Keywords: transferne cene, neodvisno tržno načelo, Slovenija, Severna Makedonija, Bosna in Hercegovina
Published: 02.09.2021; Views: 105; Downloads: 24
.pdf Full text (1,95 MB)

8.
Primerjava slovenskega in avstrijskega zaporskega sistema
Pia Lesar, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljena primerjava med slovenskim in avstrijskim zaporskim sistemom. Delo se osredotoča na trenutne razmere obeh zaporskih sistemov, pri čemer so poudarjene predvsem podobnosti in razlike teh dveh sistemov ter težave, s katerimi se srečujeta. Slovenija in Avstrija sta bili v preteklosti del skupne države avstro-ogrske monarhije, zato se del diplomskega dela osredotoča tudi na zgodovinski razvoj zaporskih sistemov obeh držav tako v skupni državi kot kasneje po razpadu avstro-ogrske monarhije. Zgodovinskemu razvoju sledi pregled zakonodaje obeh držav, delo se dotakne tudi povratništva, nato sledi pregled podatkov o zaporski populaciji in zaposlenih v posameznem zaporskem sistemu. Pri izdelavi diplomskega dela sta uporabljeni deskriptivna metoda in komparativno-historična metoda, opravljena je tudi primerjalna analiza statističnih podatkov. Primerjava avstrijskega in slovenskega zaporskega sistema pokaže, da se v obeh državah srečujejo s prezasedenostjo zaporov, obenem tudi s kadrovsko stisko, ki negativno vplivata na pogoje za delo in povzročata preobremenjenost. Kljub želji zaprtih oseb po opravljanju dela je v delu ugotovljeno, da v obeh zaporskih sistemih tega ne zagotavljajo v zadostni meri. Težave predstavlja tudi starost nekaterih zaporov v obeh državah, ki prvotno niso bili namenjeni izvrševanju kazni zapora in posledično ne ustrezajo današnjim infrastrukturnim zahtevam. V delu je ugotovljeno, da se med zaporskima sistemoma kažejo razlike pri delu obsojencev, ki je v avstrijskih zaporih (za razliko od slovenskih) obvezno. Glede kaznovalne naravnanosti Slovenija spada med manj kaznovalno naravnane države, medtem ko se Avstrija uvršča med srednje kaznovalno naravnane države. Razlike med slovenskimi in avstrijskimi zapori so tudi v deležu tujcev znotraj zaporov – v Avstriji tuji državljani predstavljajo več kot polovico zaporske populacije v Sloveniji pa slabo tretjino.
Keywords: diplomske naloge, zapor, zaporski sistem, Slovenija, Avstrija, razmere v zaporih, primerjava sistemov
Published: 02.09.2021; Views: 111; Downloads: 33
.pdf Full text (689,08 KB)

9.
Spletno postopanje med zaposlenimi v Sloveniji
Ester Doljak, 2021, master's thesis

Abstract: Spletno postopanje pomeni uporabo interneta za zasebne namene na delovnem mestu in vključuje obiskovanje spletnih strani oziroma druge spletne aktivnosti, ki niso povezane z delom. Empirične raziskave so definicijo konstrukta razširile na vse mobilne naprave, ki jih zaposleni uporabljajo med svojim delom in niso več nujno zagotovljene s strani delodajalca. Spletno postopanje postane deviantno, ko organizacijam predstavlja potencialno grožnjo in povzroči finančne izgube zaradi neproduktivnosti pri delu ali neustrezne rabe informacijsko komunikacije tehnologije. Za učinkovito upravljanje spletnega postopanja kot deviantnega vedenja je pojem potrebno razumeti, ugotoviti njegovo prisotnost in vplive nanj. V ta namen nas je zanimala pogostost spletnega postopanja v Sloveniji in primerjava s spletnim postopanjem pri delu od doma med epidemijo covida-19. V spletni raziskavi je sodelovalo 381 zaposlenih, ki na delovnem mestu spletno postopajo približno 5 % oziroma do 20 minut delovnega časa. Najpogosteje obiskujejo spletne strani, ki niso povezane z njihovim delom, spletne strani s splošnimi novicami in si dopisujejo preko aplikacij za takojšnje sporočanje. Ugotovitve analize demografskih dejavnikov potrdijo vpliv spola in starosti na spletno postopanje na običajnem delovnem mestu, medtem ko stopnja izobrazbe nima vpliva. Problematiko smo aktualizirali z analizo spletnega postopanja pri delu od doma med epidemijo, ki ga zaposleni izvajajo pogosteje kot spletno postopanje na običajnem delovnem mestu. Poleg tega je spletno postopanje na običajnem delovnem mestu pozitivno povezano s spletnim postopanjem pri delu od doma. V zaključku podajamo smernice za nadaljnje raziskovanje in predloge organizacijam za upravljanje spletnega postopanja.
Keywords: zaposleni, delovni čas, delovno mesto, splet, spletno postopanje, delo od doma, covid-19, Slovenija, magistrska dela
Published: 28.07.2021; Views: 205; Downloads: 43
.pdf Full text (1,23 MB)

10.
Varnost v lokalnih skupnostih - med ruralnimi in urbanimi perspektivami
2021, scientific monograph

Abstract: Monografija predstavlja osem tematsko zaokroženih poglavij, katerih glavna tema je varnost v lokalnih skupnostih ter ločnica med varnostjo v ruralnih in urbanih okoljih. Monografija predstavlja rezultat znanstvenoraziskovalnega dela članov programske skupine Varnost v lokalnih skupnostih – primerjava ruralnih in urbanih okolij, ki se izvaja na Inštitutu za varstvoslovje Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru. Avtorji prihajajo iz raznih področij na varstvoslovnem spektrumu, zato k obširni tematiki v svojih poglavjih pristopijo z različnih zornih kotov. Nekatera poglavja so bolj teoretske narave in preučujejo različne vidike varnosti, medtem ko so nekatera poglavja tudi produkt empiričnega raziskovanja varnostne problematike v ruralnih in urbanih lokalnih skupnostih.
Keywords: varnost, lokalne skupnosti, ruralno okolje, urbano okolje, Slovenija
Published: 27.07.2021; Views: 114; Downloads: 20
.pdf Full text (6,07 MB)
This document has many files! More...

Search done in 0.27 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica