1. Kratka proza Slovencev v AvstrijiSilvija Borovnik, 2006, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Referat se pregledno ukvarja s kratko prozo, ki so jo v drugi polovici 20. stoletja ustvarjali slovenski avtorji in avtorice v Avstriji. Pri tem upošteva tako ustvarjalnost na Koroškem kot tudi na Denaju. Med koroškimi Slovenci najdemo zanimive kratkoprozne dosežke najprej pri Janku Messnerju. V njih vidimo opazne vplive socialnega realizma, ki jih pisatelj presega s satiro in z grotesko. Izrazito kratko prozo je oblikoval tudi Florijan Lipuš. V šestdesetih letih je zapisoval lirizirane slike, v katerih je vidna posebna vloga jezika. V srednji generaciji avtorjev in avtoric srečujemo zanimive kratkoprozne dosežke pri Aniti Hudl, Kristjanu Močilniku in Vinku Ošlaku. Dokaj obsežno in zelo izrazito je kratkoprozno delo Leva Detele, ki je na Dunaj emigriral iz političnih razlogov. Pisatelj objavlja v slovenščini in nemščini, znan pa je po svoji modernistični pisavi na avtobiografski podlagi.
Keywords: slovenska proza, kratka proza, avstrijski Slovenci, književnost Slovencev v Avstriji, Messner, Janko, 1921-, Lipuš, Florjan, 1937-, Močilnik, Kristjan, 1960-, Hudl, Anita, 1946-, Ošlak, Vinko, 1947-, Detela, Lev, 1939-
Published in DKUM: 10.10.2024; Views: 0; Downloads: 6
 Link to full text |
2. Slovenščina v Torontu in okolici nekoč in danesTadej Kralj, 2023, scientific monograph Abstract: V monografiji obravnavam slovenščino kot dediščinski jezik v slovenski skupnosti v Torontu. Njeni predstavniki so jo ob priseljevanju in kljub močni integraciji v državi gostiteljici ohranjali v družinskem okolju in v organizirani slovenski skupnosti ter jo prenašali na svoje potomce. Druga generacija, ki je zrasla v Kanadi, je bila vse do vstopa v šolo ves času v stiku s slovenščino in s tamkajšnjim slovenskim kulturnim življenjem, po vstopu v šolo pa je sporazumevanje v slovenščini postopoma zamenjalo sporazumevanje v angleščini. Še hitrejšo integracijo v širšo družbeno skupnost in izginjanje rabe slovenščine je opaziti pri tretji oz. četrti generaciji potomcev priseljencev.
Zanimalo me je, ali in kako si predstavniki različnih generacij (prve, druge ter tretje in četrte) prizadevajo za ohranjanje slovenščine: s katerimi nameni in kako pogosto jo uporabljajo ter s kom, kdaj in v katerih okoliščinah se sporazumevajo v slovenščini. Ugotovil sem, da se v izbranem okolju med predstavniki prve in druge generacije slovenščina ohranja tako s sporazumevanjem v vsakdanji rabi (praktična raba jezika) kot tudi z rabo na kulturnih prireditvah (simbolična raba jezika). Raba slovenščine med predstavniki tretje in četrte generacije izginja, kljub temu da kanadska politika multikulturalizma spodbuja rabo dediščinskih jezikov.
Keywords: etnična skupnost, Slovenci v Torontu, dediščinski jezik, uporabniki slovenskega jezika, jezikovno načrtovanje
Published in DKUM: 20.10.2023; Views: 599; Downloads: 28
Link to file |
3. Zvočne knjige NUK-a za slovence po svetu : diplomsko deloIrina Pešut, 2022, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je predstavljena zgodovina zvočne knjige v svetu in po Sloveniji. Največje število zvočnih knjig v Sloveniji posedujeta Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije in Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) v Ljubljani. Osrednja slovenska knjižnica je edina, ki ponuja delni nabor zvočnih knjig tudi Slovencem v zamejstvu in po svetu. V delu je predstavljen popis licenciranih zvočnih knjig NUK-ove knjižnice v obdobju od njenega nastanka do leta 2022 in možnost dostopa do le-teh in prav tako tudi do e-knjig, namenjenih Slovencem v zamejstvu in po svetu. Narejena je analiza strukture uporabnikov zvočne in e-knjige. Vseh zvočnih licenciranih knjig v NUK-u je 401. Predstavljene so tudi omejitve za slovenske uporabnike v zamejstvu in po svetu. V diplomskem delu je izdelan pregled naslovov, avtorjev, založb, nosilcev zvoka, ki omogočajo izposojo zvočnih knjig. Izdelan je tudi pregled e-knjig, po katerih posegajo Slovenci v zamejstvu in po svetu. Predstavljeno je tudi delovanje zbirk Biblos in Audibook, po katerih lahko posegajo naši rojaki v tujini. Z raziskavo v diplomskem smo dosegli zastavljene cilje in odgovorili na raziskovalna vprašanja.
Keywords: Zvočne knjige, e-knjige, Biblos, Audibook, Slovenci v zamejstvu in po svetu
Published in DKUM: 25.10.2022; Views: 746; Downloads: 105
 Full text (1,02 MB) |
4. Prilagojeno usposabljanje za varno uporabo informacijskih sistemov: kaj se lahko naučimo od Slovencev po svetu? : magistrsko deloDamjan Fujs, 2019, master's thesis Abstract: Zaradi naglega razvoja informacijskih sistemov smo danes povezani bolje kot nikoli prej in razdalje med nami so krajše, kot si mislimo. Glavni cilj magistrskega dela je identificirati kateri dejavniki vplivajo na samozaščito na socialnih omrežjih. Da bi odgovorili na to vprašanje, smo izvedli anketo med Slovenci po svetu (N = 612 iz 79 držav). Z modelom (12 napovednih spremenljivk) pojasnimo približno 23,9 odstotka skupne variabilnosti namere o samozaščiti na socialnih omrežjih (1 odvisna spremenljivka). Praktična uporabnost raziskovalnega modela se kaže predvsem v identifikaciji rizičnih uporabnikov, ki omogoča pripravo prilagojenih izobraževanj oz. usposabljanj kot del postopka vpeljave informacijskih sistemov v uporabo. Ta postopek je sicer že opisan v okviru nekaterih obstoječih metodologij razvoja programske opreme, ki vključuje tudi aktivnosti, povezane z usposabljanjem uporabnikov, vendar pa se te aktivnosti specifično ne posvečajo pri usposabljanju za varno uporabo, kjer se predznanje uporabnikov pogosto močno razlikuje in je zato uvajanja smiselno prilagoditi različnim stopnjam predznanja uporabnikov. To predstavlja pomembno prednost, saj z individualiziranimi usposabljanji prihranimo čas in finančna sredstva organizacije. Vodilo razvijalcem in uporabnikom naj bo, da je varnost odgovornost in ne privilegij.
Keywords: magistrska dela, Slovenci po svetu, metodologija razvoja informacijskih sistemov, raziskovalni model, varna uporaba, prilagojeno usposabljanje
Published in DKUM: 07.08.2019; Views: 2185; Downloads: 570 (5 votes)
Full text (944,90 KB) |
5. Sodobna kratkoprozna dela Slovencev v AvstrijiSandra Peklar, 2019, master's thesis Abstract: Magistrska naloga z naslovom Sodobna kratkoprozna dela Slovencev v Avstriji prikazuje sodobna kratkoprozna dela slovenskih avtorjev in avtoric v Avstriji. V uvodnem delu naloge sta predstavljeni tipologija sodobne kratke proze in oblike literarne avtobiografskosti kratkoproznih del. V nadaljevanju je predstavljen kulturnozgodovinski oris Slovencev v Avstriji in kratek pregled razvoja ter značilnosti sodobne književnosti slovenskih avtorjev v Avstriji. Osrednji del naloge predstavlja motivno-tematska in jezikovno-slogovna analiza kratkoproznih del slovenskih avtorjev in avtoric v Avstriji. Analizirali smo kratkoprozna dela, ki so izšla po letu 1960, naslednjih avtorjev: Janko Messner, Florjan Lipuš, Lev Detela, Anita Hudl, Vinko Ošlak, Kristijan Močilnik in Sabina Buchwald. V kratkoprozni analizi smo glede na pogostost avtobiografskih elementov določili obliko literarne avtobiografskosti ter glede na značilnosti posamezne zbirke določili kratkoprozni tip po klasifikaciji Blanke Bošnjak. Ugotovili smo, da se kažejo razlike med starejšimi in mlajšimi avtorji in avtoricami tako v motivno-tematskih kot v jezikovno-slogovnih značilnostih.
Keywords: Slovenci v Avstriji, slovenska književnost v Avstriji, sodobna kratka proza, kratkoprozni tipi, avtobiografskosti elementi
Published in DKUM: 08.05.2019; Views: 1394; Downloads: 198
Full text (991,69 KB) |
6. Spletna slovenščina pri Slovencih v Nemčiji : jezikovne značilnosti objav na FacebookuSaška Štumberger, 2018, professional article Abstract: V prispevku je na gradivu objav skupine Slovenci v Nemčiji na Facebooku analizirana spletna slovenščina Slovencev v Nemčiji. Člani skupine so pripadniki mlajše generacije, ki so se v Nemčijo preselili pred kratkim in pogosto izmenjujejo informacije o upravnih postopkih. Zaradi okoliščin sporočanja je v besedilih kot prevladujoča jezikovna zvrst predvidena raba knjižnega in pogovornega jezika ter z višjim deležem strokovne leksike s področja uprave.
Keywords: slovenščina, spletna slovenščina, izseljenci, družbena omrežja, strokovna leksika, knjižni jezik, Slovenci v Nemčiji
Published in DKUM: 11.10.2018; Views: 1381; Downloads: 92
Full text (513,05 KB)
This document has many files! More... |
7. |
8. Povezanost duhovnosti, religioznosti in hvaležnosti s subjektivnim blagostanjem: primerjava med Slovenci, živečimi v Argentini, in Slovenci, živečimi v SlovenijiMaja Žnidaršič, 2018, master's thesis Abstract: Namen raziskave je bil ugotoviti, če obstajajo med Slovenci, živečimi v Argentini, in Slovenci, živečimi v Sloveniji, v subjektivnem blagostanju razlike v povezavi z duhovnostjo, religioznostjo in hvaležnostjo. Končni vzorec je zajemal 295 udeležencev in sicer 141 Slovencev v Argentini (preseljenih po 2. svetovni vojni), starih med 10 in 90 let in 154 Slovencev iz matične domovine, starih med 17 in 64 let. V vzorcu argentinskih Slovencev je bilo zajetih 58 moških in 82 žensk. Vzorec Slovencev iz matične domovine je zajemal 35 moških in 119 žensk. Udeleženci raziskave so vprašalnik izpolnili preko spleta. Rezultati raziskave so pokazali, da med religioznimi Slovenci, živečimi v Argentini, in Slovenci, živečimi v Sloveniji, glede na primerjane koncepte ni statistično pomembnih razlik.
Na celotnem vzorcu se je pokazalo, da se vse tri mere subjektivnega blagostanja statistično pomembno povezujejo s hvaležnostjo, pri čemer sta se zadovoljstvo z življenjem in pozitivni afekt s hvaležnostjo povezovala pozitivno, negativni afekt pa šibko negativno. Hvaležnost se je v obeh skupinah pozitivno povezovala z merami duhovnosti. Najmočneje se je s hvaležnostjo povezovala dimenzija obče povezanosti. Mere duhovnosti so se pozitivno povezovale z zadovoljstvom z življenjem in pozitivnim afektom, medtem ko se subjektivno blagostanje in pogostost udeleževanja pri verskih obredih nista statistično pomembno povezovala. Pomembne razlike med skupinama so se pojavile pri specifičnih vidikih religioznosti, ki govorijo o razlogih za vključevanje v verske aktivnosti udeležencev. Slovenci v Argentini v večji meri povezujejo vključevanje v verske aktivnosti z utrjevanjem nacionalne identitete in udeleževanjem družine in sorodnikov v le te. Tudi sveto mašo povezujejo z ohranjanjem izročila staršev/starih staršev in z razvijanjem osebnega odnosa z Bogom v višji meri kot Slovenci iz matične domovine.
Keywords: subjektivno blagostanje, duhovnost, religioznost, hvaležnost, medkulturne razlike, argentinski Slovenci
Published in DKUM: 01.10.2018; Views: 1372; Downloads: 194
Full text (1,01 MB) |
9. Slovensko-češko sodelovanje med prvo in drugo svetovno vojno na področju kulturnih stikov in šolstvaTina Gregurec, 2018, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je obravnavano sodelovanje med Slovenci in Čehi na področju kulture in šolstva med svetovnima vojnama. Poseben poudarek je na šolstvu, kjer sta predstavljena šolski sistem Slovenije po razpadu Avstro-Ogrske najprej v Kraljevini SHS, kasneje pod Kraljevino Jugoslavijo ter šolski sistem Čehov v sklopu Češkoslovaške republike, ki je bila ustanovljena po razpadu Avstro-Ogrske. Poudarjene so šolske reforme ter pomen slovenskega učitelja ter pedagoga Gustava Šiliha za slovensko šolstvo ter češko reformno šolstvo pod vodstvom češkega šolskega reformatorja Vaclava Přihode. V magistrskem delu so predstavljeni tudi njuno sodelovanje, sodelovanje z drugimi pomembnimi pedagogi ter obiski in ekskurzije slovenskih učiteljev v Češkoslovaško republiko in čeških v slovenski prostor. Obiski so imeli še poseben pomen in dodano vrednost za vso pedagoško delo naših pedagogov.
Ne smemo pa pozabiti na vse kulturne stike Slovencev in Čehov med svetovnima vojnama, ki jih ni bilo malo. Čehoslovaki so pri nas imeli skupnost v Ljubljani ter klub v Mariboru. Povezovali so se študentje, ki so bili vključeni v Akademsko društvo Jugoslavija in Akademsko društvo Slovenija, ki sta si prizadevali zbliževanje študentov. Med obema vojnama so veliko vlogo imele tudi lige, katerih namen je bil širiti medsebojno sodelovanje. Tako so v Češkoslovaški nastale Češkoslovaško-jugoslovanske lige, v Sloveniji pa kmalu zatem Jugoslovansko-češkoslovaške lige. Na začetku magistrskega dela sta predstavljeni zgodovinski ozadji obeh držav. Vsekakor sta se Slovenija oz. Jugoslavija kot celota ter Češkoslovaška republika povezovali in sodelovali že zato, ker sta nekoč obe bili pod skupno in tujo oblastjo.
Keywords: Slovenci, Čehi, šolstvo, pedagogika, Gustav Šilih, Vaclav Přihoda, reforma, učiteljišča.
Published in DKUM: 23.08.2018; Views: 1037; Downloads: 113
Full text (1,17 MB) |
10. |
