1. Navodila za snemanje za portal Govorjena slovenščinaDarinka Verdonik, Andreja Bizjak, Gregor Donaj, Boštjan Makarovič, Cristina Contero Almagro, 2025, treatise, preliminary study, study Keywords: portal Govorjena slovenščina, snemanje govora Published in DKUM: 04.02.2025; Views: 0; Downloads: 2
Full text (307,37 KB) |
2. Priseljenci v Sloveniji : aplikacija za začetno učenje slovenskega jezika za priseljence iz hrvaškega govornega okoljaMaggie Martina Kodba, 2024, master's thesis Abstract: Slovenija, zaradi svojega geografskega položaja, predstavlja stičišče zahodne in vzhodne Evrope, kar povzroča vedno večji priliv priseljencev, še posebej iz držav nekdanje Jugoslavije. Z mešanjem južnoslovanskih jezikov, religij, kultur in balkanskih običajev slovenska družba postaja vedno bolj kulturno obarvana. Neznanje jezika priseljencem pogosto povzroča težave v komunikaciji. Napačno je prepričanje, da materni jezik priseljencev zaradi podobnosti z južnoslovanskimi jeziki olajša učenje slovenščine. Prav podobnost med slovenščino in drugimi južnoslovanskimi jeziki priseljence pogosto zmede in vodi do jezikovnih napak. Da bi priseljencem olajšali proces učenja jezika in jih hkrati opozorili na najpogostejše jezikovne napake, smo na podlagi lastne priseljenske izkušnje izdelali jezikovno aplikacijo Slovify za učenje slovenščine za priseljence iz hrvaškega govornega okolja. Glavna ideja je bila, da uporabniki ob učenju slovenščine odkrivajo posebnosti slovenske družbe in kulture, usvajajo komunikacijske obrazce ter razumejo razlike in podobnosti med slovenščino in hrvaščino. Aplikacija zajema 10 tematskih sklopov in je popolnoma brezplačna ter dostopna vsem, ki so motivirani za učenje slovenščine. Med izdelavo aplikacije so bili upoštevani standardi znanja za učenje slovenščine na vstopni ravni (A1). Čeprav aplikacija Slovify omogoča učenje slovenskega jezika uporabnikom iz hrvaškega govornega okolja, je primerna tudi za priseljence iz ostalih držav nekdanje Jugoslavije, ki jim hrvaški jezik ni tuj. Keywords: priseljenci, aplikacija, slovenščina, vstopna raven, učenje jezika Published in DKUM: 17.09.2024; Views: 0; Downloads: 35
Full text (18,77 MB) |
3. Zastopanost zgodovine (slovenskega) jezika v gimnazijskem učnem načrtu in učbeniškem gradivu za slovenščino : magistrsko deloSergeja Sever, 2024, master's thesis Abstract: Splošni pregled učbeniškega gradiva za slovenščino za gimnazije in srednje strokovne šole nakazuje, da je obravnavi zgodovine jezika, ki je pomembna tudi za dobro razumevanje sodobnega jezikovnega stanja, posvečene malo pozornosti. V magistrskem delu je navedeno preverjeno. Najprej je podan kratek teoretični pregled zgodovine slovenskega jezika, sledita analiza in primerjava učnega načrta za slovenščino za gimnazije ter izbranega učbeniškega gradiva (Na pragu besedila 1–4 in Slovenščina 1–3, Moč jezika), zlasti z vidika zastopanosti in načina obravnave jezikovnozgodovinskih tem. Ugotovljeno je, da aktualni učni načrt za slovenščino za gimnazije in srednje strokovne šole vsebuje večinoma splošno zastavljene procesnorazvojne cilje in vsebinske sklope za jezikovni pouk, ki se navezujejo na zgodovino (slovenskega) jezika, kar učbeniška gradiva hitro dosežejo. Analiza kaže, da oba izbrana kompleta učbeniških gradiv teoretične vsebine zgodovine (slovenskega) jezika podajata v kronološkem zaporedju, da jih predstavljata sistematično in nazorno ter da so te vsebine največkrat obravnavane neposredno (redkeje posredno ob obravnavi slovničnih tem). Gradivo Slovenščina 1–3, Moč jezika je ob tem vsebinsko aktualnejše, bolj približano današnjemu času in digitalizirani družbi, bolj usklajeno z najnovejšimi spoznanji stroke, vključuje podrobnejše ter bolj poglobljene strokovne razlage zgodovine (slovenskega) jezika ter dijake in dijakinje nagovarja tudi z odlomki iz stripov. Izkaže se, da je zgodovina slovenskega jezika v tem gradivu predstavljena premišljeno in s posebnim ozirom na njen pomen v okviru pouka slovenščine. Keywords: slovenščina, gimnazija, zgodovina jezika, učbenik, delovni zvezek Published in DKUM: 11.09.2024; Views: 56; Downloads: 56
Full text (1,54 MB) |
4. Govor in govorna komunikacija v učnih načrtih za osnovno šolo in gimnazijo ter v katalogih znanjSimona Pulko, Melita Zemljak Jontes, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Govor je ključna človekova dejavnost, ki omogoča sporazumevanje z okolico. Za otrokov razvoj je pomembno, da že od rojstva dobi priložnosti za učenje sporazumevanja ob ustrezni podpori in zgledu. Govor ima individualno vlogo pri razvoju posameznika in družbeno vlogo pri sporazumevanju z drugimi. Eden temeljnih namenov jezikovnega pouka je razvijanje sporazumevalne zmožnosti v slovenskem (knjižnem) jeziku, tj. praktično in ustvarjalno obvladovanje vseh sporazumevalnih dejavnosti (tudi govora) in jezikovnosistemskih osnov. Z vidika prisotnosti poučevanja govora, strategij poučevanja in s poudarki na razvijanju govornih sposobnosti so analizirani učni načrti za slovenščino za osnovno šolo iz let 2011 in 2018 ter učni načrt za slovenščino za gimnazije iz leta 2008 ter katalogi znanja za slovenščino. Zanimalo naju je, kolikšen je poudarek na razvijanju pravorečne zmožnosti in na razvijanju zapisovalne zmožnosti govora, tudi v različnih načinih transkribiranja glede na stopnjo izobraževanja. Keywords: slovenščina, pouk govora, učni načrti, katalogi znanja, transkripcije govora Published in DKUM: 03.09.2024; Views: 28; Downloads: 11
Full text (465,55 KB) This document has many files! More... |
5. Priljubljenost slovenščine in angleščine med osnovnošolci : magistrsko deloLana Županek, 2024, master's thesis Abstract: Magistrsko delo raziskuje priljubljenost slovenščine kot jezika okolja in angleščine kot tujega jezika med osnovnošolci drugega in tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja, natančneje med petošolci in devetošolci. Glavni namen raziskave je ugotoviti, kako se priljubljenost teh dveh jezikov razlikuje glede na starost in spol učencev ter kakšen vpliv ima motivacija na učenje in priljubljenost jezika. V teoretičnem delu so predstavljene sodobne teorije o usvajanju jezika, motivacija za učenje jezikov, ter lastnosti dobrega učitelja/-ice slovenščine in angleščine. Raziskava prav tako obravnava uporabo učnih gradiv, sredstev in tehnologij pri pouku teh jezikov ter kako se učenci srečujejo z angleščino v svojem prostem času. Empirični del vključuje analizo podatkov, pridobljenih s pomočjo anket med učenci petega in devetega razreda. Ugotovljeno je bilo, da imajo petošolci in devetošolci različna stališča do obeh jezikov, pri čemer je angleščina bolj priljubljena med starejšimi učenci. Zunanje dejavnosti, kot so mediji in tehnologija, vplivajo na priljubljenost učenja jezika, pri čemer raziskava ni pokazala razlik v všečnosti učenja z uporabo tehnologije med spoloma pri angleščini, medtem ko so se pri slovenščini pokazale razlike: dekleta raje uporabljajo tehnologijo za učenje slovenščine. Na podlagi teh ugotovitev predlagamo vrsto ukrepov za izboljšanje poučevanja slovenščine, vključno z uvedbo bolj interaktivnih in sodobnih učnih metod. Prav tako priporočamo nadaljnje spodbujanje izpostavljenosti angleščini v vsakdanjem življenju učencev, kar pozitivno vpliva na njihovo (tuje)jezikovno motivacijo. Magistrsko delo prispeva k boljšemu razumevanju dejavnikov, ki vplivajo na učenje obeh jezikov. Keywords: priljubljenost, slovenščina, angleščina, 5. razred, 9. razred Published in DKUM: 29.08.2024; Views: 84; Downloads: 39
Full text (3,96 MB) |
6. Fonološka zmožnost bosansko govorečih priseljenk in priseljencevJana Lovrec Srša, Gjoko Nikolovski, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Od vseh jezikovnih ravnin, ki se obravnavajo pri poučevanju nekega jezika kot neprvega, je najmanj zastopana fonetično-fonološka raven. Razlog za to je dejstvo, da je sporazumevanje možno tudi takrat, ko izgovorjava ni povsem pravilna. Uporaba komunikacijskega pristopa pri poučevanju tujih jezikov tudi vpliva na »zanemarjanje« fonetično-fonološke ravni, saj se tako učenci kot tudi učitelji zavedajo, da je sporazumevanje kljub nepravilni/neustrezni izgovorjavi možno. Prispevek obravnava fonološko zmožnost neslovensko govorečih priseljenk in priseljencev iz Bosne in Hercegovine, ki živijo v Mariboru in se za uspešno integracijo v slovensko okolje učijo slovenščino kot neprvi jezik. Za potrebe prispevka je analiziran korpus njihovih govorjenih besedil, v katerih so obravnavane in definirane glasoslovne težave, s katerimi se soočajo pri učenju slovenščine. Analiza temelji na posnetkih njihovih govorjenih besedil ter registrira sledeče težave: izgovor polglasnika, izgovor vzglasnega v- pred (ne)zvenečim soglasnikom, izgovor izglasnega -v v položaju za samoglasnikom ali r, izgovor predloga v, izgovor morfemskega -ol- za nekdanji zvočniški glas v položaju pred soglasnikom, izgovor izglasnega -l v položaju za samoglasnikom, izgovor -l- v položaju za samoglasnikom in pred soglasnikom, težave z naglasnim mestom, težave s kakovostjo samoglasnikov idr. Keywords: glasoslovne težave, izgovorjava, slovenščina kot drugi jezik, jezikovne interference, jezikovna integracija Published in DKUM: 13.08.2024; Views: 78; Downloads: 12
Link to file |
7. Spletna aplikacija Svojilni pridevniki iz prevzetih priimkov (SPiPP) kot vir za raziskave govoraIrena Stramljič Breznik, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: V prispevku predstavljamo, zakaj je tvorba svojilnih pridevnikov iz prevzetih osebnih lastnih imen eno težjih vprašanj v slovenščini kljub številnim pravopisnim napotilom v aktualnih in novonastajajočih pravopisnih priročnikih. Kot dobro alternativo predstavljamo spletni pripomoček SPiPP, ki pri tovrstnih težavah z zapisom, izgovarjavo in strnjenimi pravili na enem mestu pomaga jezikovnemu uporabniku. Hkrati aplikacijo SPiPP predstavljamo kot jezikovni vir za nadaljnje razvijanje govornih pripomočkov, saj iz njega 60 naključno izbranih francoskih priimkov preizkusimo v sintetizatorju slovenskega govora eBralcu. Namen preizkusa je spodbuditi, da bi ob trenutno dostopnih zvočnih posnetkih in pravilih o razmerjih med črkami in glasovi tujih jezikov in slovenskega jezika postopoma nadgradili eBralca tako, da bi bil specializiran za izgovarjavo tudi tujejezičnih lastnoimenskih besed in njihovih oblik, prilagojenih slovenščini. Keywords: slovenščina, besedotvorje, svojilni pridevniki, tuja osebna lastna imena, aplikacija SPiPP, sintetizator govora eBralec Published in DKUM: 12.08.2024; Views: 72; Downloads: 4
Link to file |
8. Deduktivni in induktivni pristop pri poučevanju slovnice slovenščine kot drugega in tujega jezika : doktorska disertacijaJernej Ključevšek, 2024, doctoral dissertation Abstract: V doktorski disertaciji smo se ukvarjali z učinkovitostjo deduktivnega (DP) in induktivnega pristopa (IP) pri poučevanju slovnice slovenščine kot drugega in tujega jezika. V teoretičnem delu smo predstavili teoretična izhodišča in rezultate preteklih empiričnih raziskav uporabe DP in IP pri poučevanju tujih jezikov. V učbenikih Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik, ki so po SEJU uvrščeni med ravnema A1 in B1, smo znotraj posamezne ravni primerjali izbor oblikoslovnih vsebin in posebej osvetlili izbor posameznih sklonov ter način in zaporedje podajanja teh sklonov in glagolskega vida. V empiričnem delu smo predstavili vpliv uporabe DP in IP na znanje dveh slovničnih kategorij v slovenščini – sklona samostalnika in pridevnika ter glagolskega vida – in motivacijo študentov, in sicer glede na njihovo starost in prvi jezik. Empirični del raziskave za obe slovnični kategoriji je zajemal reševanje preizkusa znanja pred obravnavo snovi ter izpolnjevanje vprašalnika o starosti in prvem jeziku, deduktivno in induktivno obravnavo snovi, reševanje preizkusa znanja po obravnavi snovi in izpolnjevanje vprašalnika o motivaciji. Izvajal se je na univerzah v Ljubljani, Bruslju, Gentu, Granadi, Lvovu in na Dunaju. Pri kategoriji sklona se kaže velik vpliv obravnave snovi na končno skupno znanje, saj je razlika med predznanjem in znanjem zelo velika, medtem ko so pri obravnavi glagolskega vida razlike majhne. S statistično metodo analiza kovariance smo odvisno spremenljivko (znanje, motivacija) prilagodili tako, da smo jo osvobodili variacije, ki jo povzroča sospremenljivka (predznanje). Pri obeh kazalnikih, znanju in motivaciji, je v splošnem vidna močnejša tendenca po IP; bil je v prednosti pri poučevanju oblikoslovne vsebine – sklona samostalnika in pridevnika –, medtem ko je bil pri poučevanju pomenske sestavine – glagolskega vida – v rahlem zaostanku oz. med pristopoma ni bilo bistvene razlike. Glede na starost ni jasnih rezultatov, ki bi enoznačno govorili v prid enemu ali drugemu pristopu. Glede na prvi jezik so se pri sklonu ne glede na pristop bolje odrezali tisti iz neslovanskega, pri glagolskem vidu pa tisti iz slovanskega okolja. Študente je pri obravnavi sklona in glagolskega vida bolj motiviral IP, zlasti starejše, medtem ko je DP pri kategoriji sklona bolj motiviral mlajše, pri glagolskem vidu pa starejše. Pri kategoriji sklona sta DP in IP bolj motivirala tiste s slovanskim prvim jezikom. Pri kategoriji glagolskega vida je DP nekoliko bolj motiviral tiste z neslovanskim prvim jezikom, IP pa tiste s slovanskim prvim jezikom. Zaključujemo, da je slovensko oblikoslovje smiselno in učinkovito poučevati (tudi) induktivno. Pokazalo se je, da ima samostojno odkrivanje slovničnih pravil, npr. iz končnic samostalnika in pridevnika, pozitiven vpliv na pomnjenje in kasnejšo uporabo teh pravil ter da ta pristop študente tudi bolj motivira. Včasih pa na znanje in motivacijo odločilno ne vpliva izbira pristopa, temveč je treba upoštevati tudi druge dejavnike, kot je npr. jezikovno ozadje učečih se. Prav tako se učiteljem pri izbiri pristopa ni treba vedno ozirati na starost učečih se, saj naša raziskava kaže, da lahko DP enako dobro ustreza mlajšim, IP pa starejšim učečim se. Potrdilo se je, da se pri poučevanju slovnice slovenščine kot drugega in tujega jezika ni mogoče popolnoma držati enega pristopa ali popolnoma izključiti drugega ter da je v slovenščini nekatere slovnične vsebine primerneje podajati deduktivno, druge pa induktivno. Izsledki raziskave so utemeljeni na neslučajnostnem vzorcu 141 študentov in jih ni mogoče posplošiti na konkretno, temveč zgolj na hipotetično populacijo. Keywords: poučevanje, tuji jezik, slovenščina kot drugi in tuji jezik, slovnica, oblikoslovje, sklon samostalnika in pridevnika, glagolski vid, deduktivni pristop, induktivni pristop, znanje, motivacija, starost, prvi jezik, slovanski prvi jezik, neslovanski prvi jezik Published in DKUM: 12.08.2024; Views: 79; Downloads: 42
Full text (6,35 MB) |
9. Slovenščina kot učni jezik na slovenskih univerzahMarko Jesenšek, 2014, published scientific conference contribution Abstract: Prispevek prinaša razmislek o statusu slovenskega jezika kot učnega jezika na naših državnih univerzah; gre za prizadevanja slovenske rektorske konference, da naj bi se uvedel tuji jezik (angleščina) kot učni jezik oz. da bi se učni jezik na naših univerzah določal v statutih posameznih univerz. Premislek o jezikovnem odpadništvu dela slovenske univerzitetne elite, sklicevanje na tuje študente in napačno razumljena internacionalizacija ter odprtost naših predavanj, skupni evropski univerzitetni prostor, bolonja, želja, da je čim več predavanj v angleščini na eni strani, na drugi pa samobitnost slovenskega jezika, ki je po ustavi uradni/državni/prvi in za večino tudi materni jezik v RS; nasprotja med Predlogom Zakona o visokem šolstvu in določili v Resoluciji in Zakonu o slovenskem jeziku; vprašanja in izzivi, ki jih za slovenski jezik kot učni jezik in jezik znanosti postavljajo taka (na videz) izključujoča se nasprotja. Keywords: slovenščina, učni jezik, slovenske univerze, internacionalizacija, Slovenian language, language of instruction, Slovene universities, internationalisation Published in DKUM: 05.08.2024; Views: 78; Downloads: 6
Full text (486,74 KB) This document has many files! More... |
10. Seksistični grafiti in njihova preoblikovanjaBranka Vičar, 2021, published scientific conference contribution Abstract: Prispevek preučuje seksizem, kakor ga odražajo ter obenem vzdržujejo in reproducirajo grafiti na ulicah in zidovih slovenskih mest. Pojmovni okvir, v katerega umestim seksistične grafite, je koncept govora, ki rani Judith Butler. Seksistični grafiti, ki jih v zadnjem desetletju spremljamo na zidovih slovenskih ulic, so označevalec dobe neoliberalnega kapitalizma, za katero je značilno, kot za vse različice kapitalizma, da sistematično utrjuje, krepi in poglablja patriarhat. Seksizem v grafitih je praviloma odkrit in neposreden, osebe zvečine seksualno objektivizira, neredko spodbuja k seksualnemu nasilju. Sočasno s pojavljanjem seksističnih grafitov, ki se vzpostavljajo kot učinek institucionalnega patriarhata na mikroravni, lahko spremljamo tudi širjenje feminističnih grafitov, ki predstavljajo odziv na seksizem v grafitih, kakor tudi na družbenopolitične strukture, ki ulični seksizem omogočajo. Besedna preigravanja, ki preoblikujejo seksistične grafite, razkrivajo, da je tudi govor, ki rani, ranljiv, tj. odprt za delegitimacijo in nevtralizacijo. Keywords: slovenščina, poststrukturalizem, razmerja moči, seksizem, feminizem, politični grafiti Published in DKUM: 05.08.2024; Views: 71; Downloads: 6
Link to full text |