| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Frazeologija v mariborskem pogovornem jeziku v romanih Janje Vidmar in Andreja Predina
Tanja Šušteršič, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo Frazeologija v mariborskem pogovornem jeziku v romanih Janje Vidmar in Andreja Predina prikazuje pojavljanje frazemov in individualnih izrazitev v dveh romanih, napisanih v mariborskem pogovornem jeziku. Želeli smo raziskati in prikazati pogostost pojavljanja teh jezikovnih enot v mariborskem pogovornem jeziku na podlagi praktičnega gradiva, jih skušali opisati in strniti v seznam. Za pravilno razumevanje frazemov in individualnih izrazitev je potrebno sobesedilo, zato je vsaka jezikovna enota zapisana v primernem sobesedilnem okolju. Namen diplomskega dela je tudi ugotoviti, ali se v mariborskem pogovornem jeziku pojavljajo jezikovne enote, ki so tipične le za to območje. Vira za praktično frazeološko gradivo sta torej romana, teoretična izhodišča pa v večji meri predstavljajo pomembni prispevki Erike Kržišnik, monografija Nataše Jakop, Pragmatična frazeologija (2006), ter prispevki drugih slovenskih raziskovalcev frazeologije. Slovenska frazeologija je področje, ki je veljalo v slovenskem jeziku za manj raziskano v primerjavi z drugimi slovanskimi jeziki. Slovenski teoretiki zadnja leta precej podrobno raziskujejo frazeologijo, a frazeološkega slovarja žal še nimamo, imamo pa poskusnega, ki ga je izdelal Janez Keber. Odsotnost slovarja se močno izraža pri samem definiranju oziroma razlagi frazemov, dodatno težavo predstavlja tudi neenotna terminologija slovenskih raziskovalcev. V diplomskem delu uporabljena terminologija bo povzeta po Eriki Kržišnik in Nataši Jakop. Analiza izbranih frazemov ter individualnih izrazitev pokaže, da so le-te pogoste v mariborskem pogovornem jeziku. Izmed izbranih jih je nekaj takšnih, ki se ne pojavljajo v korpusu FidaPLUS in so morebiti le avtorske tvorbe, našli pa smo tudi nekaj pragmatičnih frazemov.
Keywords: frazeologija, frazemi, pragmatični frazemi, FidaPLUS, Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), Janja Vidmar, Andrej Predin
Published: 05.09.2011; Views: 2130; Downloads: 373
.pdf Full text (1,00 MB)

2.
PLETERŠNIKOV SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR
Katarina Novak, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar je predstavljeno Pleteršnikovo slovaropisno delo, tako iz zgodovinskega vidika, kot tudi praktično z analizo njegovega geselskega članka. V uvodu je prikazan kronološki pregled slovenskega slovaropisja od 16. stoletja pa vse do Pleteršnikovega slovarja. Zanimivi so bili tudi pogovori s krajani Pišec, ki so mi razkrili, kako velik je bil njegov pomen in vloga v kraju ter vse o prenovi domačije, marsikaj zanimivega pa sem izvedela tudi iz zapiskov župnijskega arhiva. Uvod diplomskega dela, poleg že prej omenjenega, zajema tudi življenje, delo in pomen Maksa Pleteršnika. Poglobila sem se v njegovo slovaropisno delo in tudi druga pomembna dela ter prevode, ki jih je prispeval kot klasični filolog in slavist. Pomembna se mi je zdela njegova skrb za slovenstvo ter narodno prihodnost. Prizadeval si je, da bi bili Slovenci narodno bolj zavedni, da bi se izobraževali in bili seznanjeni s svojim jezikom, literaturo in kulturo. Zanimive so tudi njegove misli v članku Naša prihodnost, ki govorijo prav o tem. Kako zelo cenjen in spoštovan je bil Maks Pleteršnik, pa sem prikazala v preglednici. Iz preglednice je razvidno, kako so ga naslavljali, kaj so ga spraševali in kdo vse se je v pismih nanj obračal. Za konec poglavja sem predstavila še njegovo delovanje pri Slovenski matici. Pleteršnik je bil mnenja, da bi Slovenska matica morala biti predvsem znanstvena institucija, ki bi izdajala znanstveni časopis in znanstvene knjige. Njegove predloge je Bleiweis odločno zavrnil in Pleteršnik je izstopil iz Matičnega odbora. Sledi jedro diplomskega dela, ki obsežneje obravnava nastajanje Pleteršnikovega slovarja ter zgradbo njegovega geselskega članka. Najprej sem predstavila predzgodovino nastajanja slovarja in slovar skozi čas, na tem mestu pa je pomembno tudi Vodnikovo delovanje in prizadevanje, da se objavi njegovo rokopisno delo in zgodovina njegovega slovarja, ki sem jo predstavila. Kasneje pa se s slovaropisnim načrtom Slovenskega društva oživi prizadevanje, ki sta ga skušala uresničiti že Kumerdej in Vodnik s svojima rokopisnima slovarjema. Tako je leta 1860 najprej nastal Cigaletov nemško-slovenski slovar in s tem uresničitev prvega dela slovaropisnega načrta. Uresničitev drugega dela slovaropisnega načrta Slovenskega društva je bila precej dolgotrajna in zaznamovana z veliko vprašanji. Prvi snopič zelo pričakovanega Pleteršnikovega slovensko-nemškega slovarja je izšel tik pred novim letom 1893. Leta 1895, ko je izšel zadnji, triindvajseti snopič, pa je bil drugi del slovaropisnega načrta končno uresničen. Maks Pleteršnik se je tako izkazal za izjemnega jezikoslovca in njegov slovar predstavlja vrh slovenskega jezikoslovja in steber slovenske kulture. V nadaljevanju se bom poglobila v Pleteršnikovo zgradbo geselskega članka in predstavila oblike njegovih geselskih člankov, ki sem jih tudi analizirala. Nato bom prikazala, kako veliko delo je opravil in da njegov slovar temelji na jasni slovaropisni in jezikovni teoriji ter že vrsto let dokazuje zelo visoko uporabno vrednost. Sledila bo primerjava Pleteršnikovega koncepta geselskega članka s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika in Murkovim slovarjem. Skozi diplomsko delo bom poskušala dokazati, da si sodobnega slovenskega slovaropisja brez Pleteršnika ne moremo prestavljati ter da je pomemben vir za nastanek Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Diplomsko delo je zaključeno s pregledom literature in simpozijev o Maksu Pleteršniku. V kronološkem zaporedju so predstavljena zborovanja in simpoziji po posameznih srečanjih. Strokovni odbor Maks Pleteršnik vsako leto organizira tradicionalno septembrsko srečanje slovenskih in tujih slovaropiscev v Pleteršnikovem rojstnem kraju. Vsi prispevki so objavljeni v šestih samostojnih znanstvenih zbornikih, medtem ko eden, leta 1995, ni izšel.
Keywords: Maks Pleteršnik, slovensko-nemški slovar, slovaropisje, geselski članek, Slovar slovenskega knjižnega jezika, Anton Murko
Published: 29.10.2013; Views: 2294; Downloads: 227
.pdf Full text (2,59 MB)

3.
V slovarju o slovarju od Pleteršnika do SSKJ
Irena Orel, 2014, professional article

Abstract: Prispevek v sklopu "Slovesnost ob 20-letnici Pleteršnikovega muzeja v Pišecah in okrogla miza Slovensko slovaropisje (Pišece, 2. 10. 2014)"
Keywords: slovarji slovenskega knjižnega jezika, slovar
Published: 15.02.2018; Views: 584; Downloads: 137
.pdf Full text (449,38 KB)
This document has many files! More...

Search done in 0.04 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica