1. Dejavniki agregatnega izvoza v izbranih evropskih gospodarstvihMaša Harkai, 2021, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu so obravnavani dejavniki agregatnega izvoza v izbranih evropskih gospodarstvih s pomočjo literature in ekonometrične analize. Pri državah smo se omejili na Hrvaško, Slovaško in Slovenijo in za njih ustvarili izvozne funkcije na osnovi ekonomske teorije, predhodnih obstoječih študij in opisanih morebitnih dejavnikov agregatnega izvoza. Analiza obsega četrtletne podatke v obdobju od leta 2000 do leta 2019. Pri Hrvaški smo oblikovali dvojno logaritemsko izvozno funkcijo s tremi pojasnjevalnimi spremenljivkami: RBDP_EU27 (realni BDP Evropske unije 27 držav članic), IND_C (industrijska proizvodnja) in REER (realni efektivni devizni tečaj). Pri Slovaški in Sloveniji pa smo oblikovali linearno izvozno funkcijo, le da sta pri Slovaški le dve spremenljivki, in sicer RBDP_EU27 (realni BDP Evropske unije 27 držav članic) in IND_C (industrijska proizvodnja), pri Sloveniji pa smo namesto RBDP_EU27 uporabili RBPD_NHIA (realni BDP štirih največjih trgovinskih partneric Nemčije, Hrvaške, Italije in Avstrije). S pomočjo računalniškega programa EViews 11 smo nato izbrane funkcije ocenili, pojasnili parcialne regresijske koeficiente, osnovne statistike in testirali ustreznost specifikacije. Nato smo preverili še veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov (normalno porazdelitev slučajne spremenljivke, neprisotnost multikolinearnosti, homoskedastičnost in neprisotnost avtokorelacije). V sklepu diplomskega dela so strnjene ugotovitve in primerjave izvoznih funkcij Hrvaške, Slovaške in Slovenije.
Keywords: izvoz, ekonometrična analiza, izvozna funkcija, Hrvaška, Slovaška, Slovenija
Published in DKUM: 10.11.2021; Views: 1032; Downloads: 88
 Full text (1,97 MB) |
2. Podobe modernosti v prvencu Janka Silana ČukiEdita Príhodová, 2011, original scientific article Abstract: V zgodovini slovaške književnosti je Janko Silan zapisan kot najpomembnejši pesnik slovaške katoliške moderne in duhovni pesnik par excellence. Članek se osredotoča na interpretacijo njegove debitantske zbirke Čuki (Kuvici). Analiza figurativnosti in stilizacije lirskega subjekta odkriva inspiracijo s slovaškim, češkim in francoskim modernizmem. Ob tem je v okviru simbolistične poetike uporabil tudi folklorne teme. Poetiko Silanove debitantske zbirke bi lahko označili kot simbolistični, včasih celo dekadentni modernizem.
Keywords: slovaški pesniki, slovaška poezija, literarna zgodovina, literarne študije
Published in DKUM: 06.02.2018; Views: 1106; Downloads: 388
Full text (426,23 KB)
This document has many files! More... |
3. UREDITEV REFERENDUMA V REPUBLIKI SLOVAŠKIEdvard Kidrič, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu se ukvarjam z institutom referenduma ter njegovo ureditvijo in uporabo v Republiki Slovaški.
Referendum v demokratičnih državah ne zavzema dominantne vloge. Ta je prepuščena predstavniškim načinom odločanja. Vseeno pa ne gre zanemariti njegovega pomena, saj je neposredna demokracija in njena uspešnost pogosto pokazatelj demokratičnosti družbe.
Referendum je instrument pri katerem pomembno vlogo igra politična kultura, tradicija in raven demokratičnosti v državi. Republika Slovaška je mlada demokracija, ki je svojo samostojno pot začela leta 1992. Od takrat se je na njenem ozemlju zvrstilo osem referendumom, od katerih je bil uspešen le eden. Vsi ostali referendumi so bili razglašeni za neveljavne, zaradi nedoseženega kvoruma 50 % volivcev.
V slovaški politični praksi je bil referendum pogosto uporabljen za dosego ciljev političnih strank, ki so si z njegovo pomočjo nabirale politične točke. Njegova ureditev v slovaški ustavi je privedla do mnogih težav ob njegovih izvedbah, ki so slovaški demokraciji prizadejale več škode kot koristi in med drugim načele tudi njen mednarodni ugled.
Keywords: Referendum, Slovaška, demokracija, neposredna demokracija, ustava, odločanje
Published in DKUM: 28.06.2016; Views: 1313; Downloads: 102
Full text (1,18 MB) |
4. PRIMERJAVA VPLIVA RECESIJE NA SLOVENIJO IN SLOVAŠKOGoran Arsović, 2016, undergraduate thesis Abstract: Svetovna ekonomija je bila močno prizadeta zaradi globalne finančne krize. Ta je imela izvor v enem izmed najrazvitejših finančnih trgov na svetu. V drugi polovici leta 2008 je povzročila kolaps finančnih trgov povsod po svetu. Borzni indeksi so strmo padali, propadale so finančne institucije in kreditna sposobnost na trgu je bila povsem na dnu. Iz ZDA se je kriza bliskovito razširila v Evropo, kjer je pustila globoke rane na skoraj vseh finančnih institucijah.
Propadale so banke, zavarovalnice in druge institucije, ki upravljajo s financami. Velike izgube na finančnem trgu so privedle do velikega nezaupanja le-tem. Poenostavljeno rečeno si banke med seboj niso več zaupale in to je pripeljalo do zastoja transakcij in do zmanjšanja kreditne aktivnosti.
Tudi Slovenija in Slovaška, kot dve mladi odprti gospodarstvi, nista ostali nedotaknjeni v času globalne finančne krize. Banke obeh držav sicer niso utrpele tako hudih izgub ali beležile tako masovnih bankrotov kot drugod po svetu. Prizadeti sta bili s strani upada likvidnosti, zmanjšanja kreditne sposobnosti in upada proizvodnje. Tudi odpuščanja so bila pogostejša v podjetjih, ki so bila v veliki meri osredotočena na izvoz, kar je povečalo brezposelnost v obeh omenjenih državah. Reševanju krize so se pridružile centralne banke in druge finančne institucije s svojimi paketi za omilitev vpliva finančne krize.
Keywords: finančna kriza, kreditna aktivnost, finančne institucije, banke, Slovenija, Slovaška, likvidnost, BDP, inflacija
Published in DKUM: 03.06.2016; Views: 1444; Downloads: 127
Full text (1,65 MB) |
5. Ravnotežni devizni tečaj v tranzicijskih državah na poti v ERM2 : diplomsko deloIngrid Vida, 2007, undergraduate thesis Keywords: monetarna politika, EMU, ekonomika prehoda, monetarni sistemi, devizni tečaji, tranzicija, država, evro, valuta, meritve, tveganje, Slovenija, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška, Baltik, fiskalna politika, javne finance, spremembe, finančni instrumenti, finančna analiza, ekonomski modeli, denarni tokovi, usklajevanje, ekonomska politika
Published in DKUM: 30.05.2012; Views: 2049; Downloads: 59
Full text (562,61 KB) |
6. Primerjava uvozno-izvoznih funkcij Slovenije in Slovaške : diplomsko deloMatjaž Kovačič, 2007, undergraduate thesis Keywords: uvoz, izvoz, ekonometrija, matematična ekonomija, matematični modeli, mednarodne primerjave, Slovenija, Slovaška, regresijske analize, računalniški programi, statistične metode, matematična statistika, uporaba računalnika, modeli, spremenljivke, matematične metode, odvisnosti, kazalniki, indikatorji, testi, testiranje, funkcije, regresijske analize, zunanja trgovina, mednarodni trg, mednarodno poslovanje, pogoji gospodarjenja, regulacija
Published in DKUM: 30.05.2012; Views: 2775; Downloads: 108
Full text (1,11 MB) |
7. Primerjava slovenskega in slovaškega gospodarstva : diplomsko deloGregor Gonza, 2007, undergraduate thesis Keywords: gospodarstvo, mednarodne primerjave, Slovenija, Slovaška, ekonomska politika, ekonomska reforma, reforme, gospodarska rast, zaposlenost, bruto domači proizvod, kazalniki, indikatorji, uspešnost, ekonomski sistemi, prebivalstvo, kupna moč, primanjkljaj, proračuni, plačilna bilanca, ekonomski razvoj, ekonomska zgodovina, zunanja trgovina, izvoz, uvoz, partnerstvo, mednarodni trg, pretok blaga, kapital, zunanja trgovina, mednarodno poslovanje, pogoji gospodarjenja, regulacija, spremembe
Published in DKUM: 30.05.2012; Views: 2130; Downloads: 166
Full text (673,50 KB) |
8. ANALIZA EKONOMSKIH ODNOSOV SLOVENIJE S SLOVAŠKOMateja Plaskan, 2011, undergraduate thesis Abstract: Slovensko gospodarstvo sodi med razvitimi tržnimi gospodarstvi, kar dokazuje struktura BDP, med tem ko Slovaška se prav tako približuje, čeprav še nekateri kazalci izstopajo, kot so brezposelnost, inflacija. Informacijska struktura (uporaba interneta, elektronske pošte v poslovnem svetu) je v Sloveniji zelo dobro razvita in se lahko primerja z sodobno opremljeni informacijskimi državami, prav tako Slovaška, čeprav nima informacijsko pokrito celotno območje, vendar samo nekatere regije.
Transport med obema državama je dobro razvit prav tako povezave med njima in organizacijska struktura, čeprav na Slovaškem še na nekaterih območjih zastarel, vendar pa v bodoče pripravljajo načrte za rekonstrukcijo železnice in odprtje novih povezav med Zahodno Evropo. Obe državi sta članice številnih mednarodnih organizacij, med najpomembnejše sodijo WTO, EBRD, IMF, CEFTA, EU, EMU, NATO, Svetovna Banka, pravila poslovanja na finančnem področju so skladna z mednarodnimi organizacijami. Obe državi sta politično stabilni in odprti za tuje investitorje, tu ima prednost predvsem Slovaška. Tehnološki razvoj Slovaške diktirajo tuji investitorji, regijsko je Slovaška zelo neenakomerno razvita.
Keywords: Bilateralni odnosi, makroekonomski kazalniki, mednarodne organizacije, Evropska unija, statistični podatki, neposredne tuje investicije, Slovaška, Slovenija.
Published in DKUM: 29.08.2011; Views: 2277; Downloads: 168
Full text (523,33 KB) |
9. |
10. Problematika prostitucije na Slovaškem : diplomsko deloŠpela Rajsar, 2011, undergraduate thesis Keywords: prostitucija, prostitutke, otroška prostitucija, trgovina z ljudmi, Slovaška, Evropska unija, EU, diplomske naloge
Published in DKUM: 13.05.2011; Views: 2800; Downloads: 248
Full text (714,84 KB) |
