| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 72
First pagePrevious page12345678Next pageLast page
1.
Pojavnost hipoglikemije pri sladkornih bolnikih tipa 2 zdravljenih z insulinom vodenih v diabetološki ambulanti
Mateja Herjavec, 2020, master's thesis

Abstract: Izhodišče in namen: Hipoglikemija je pogost, nepredvidljiv in potencialno nevaren stranski učinek zdravljenja z insulinom pri sladkorni bolezni in jo je mogoče preprečiti s spremembo življenjskega sloga. Namen raziskave je bil raziskati pojavnost hipoglikemije pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2, zdravljenih z insulinom in vzroke pojavnosti hipoglikemije. Raziskovalna metodologija: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja, kot raziskovalni inštrument pa validiran anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 198 bolnikov. Rezultati so bili analizirani s statističnim programom IBM SPSS 20. Uporabljeni so bili t –test, ANOVA in Mann-Whitney test. Rezultati: Hudo hipoglikemijo je v zadnjem letu imelo 12,1 %, v zadnjih treh letih 7,6 % in od začetka zdravljenja 10,1 % anketiranih. Zmerno hipoglikemijo je v zadnjem letu imelo 39,4 %, v zadnjih treh letih 28,8 % in od začetka zdravljenja 27,8 % anketiranih. 93,9 % anketirancev meni, da zna pravilno ukrepati ob simptomih hipoglikemije. Pri poznavanju simptomov hipoglikemije glede kraja bivališča ni zaznati statistično pomembnih razlik (Z = -1,101, p = 0,271), prav tako ni statistično pomembnih razlik med skupinami glede na status pri pojavnosti hipoglikemije. Diskusija in zaključek: Raziskava poudarja vlogo zdravstvenih delavcev pri zagotavljanju kakovostne edukacije bolnikov. Poučiti jih je potrebno o ciljnih vrednostih, simptomih hipoglikemije, načinih preprečevanja in takojšnjih ukrepih ob pojavu hipoglikemije. Poleg tega je treba za vse bolnike s sladkorno boleznijo izvajati periodične izobraževalne programe, ki morajo vključevati tudi teme o hipoglikemiji.
Keywords: sladkorna bolezen tipa 2, simptomi, hipoglikemija, prepoznavanje hipoglikemije, medicinska sestra, edukacija.
Published: 08.09.2020; Views: 260; Downloads: 122
.pdf Full text (1,50 MB)

2.
Poznavanje sladkorne bolezni pri starostnikih s sladkorno boleznijo
Eva Zrim, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Z daljšanjem življenjske dobe narašča populacija starostnikov s sladkorno boleznijo, ki zaradi kompleksne obravnave predstavlja velik javnozdravstveni problem. Znanje, ki ga imajo pacienti s sladkorno boleznijo o svoji bolezni, bistveno pripomore k pravilni samooskrbi in nadzoru bolezni, zato je smiselno, da se njihovo znanje o sladkorni bolezni oceni. V zaključnem delu želimo predstaviti zadovoljstvo starostnikov z oskrbo, usmerjeno na osebo, saj tovrstna oskrba povečuje znanje ter pozitivno vpliva na odnos do samoobvladovanja bolezni. Metode: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Kot instrument za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki je zajemal: demografske podatke, poznavanje sladkorne bolezni ter oskrbo, usmerjeno na osebo. Zbrane podatke smo s pomočjo programa SPSS analizirali ter statistično obdelali. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da je splošno znanje o sladkorni bolezni pri starostnikih s sladkorno boleznijo slabo, saj je bila povprečna ocena doseženih točk 12,90 ± 4,14. Prav tako obstajajo na področjih o vzrokih, poteku in tveganju za sladkorno bolezen pomembne pomanjkljivosti znanja. Nadalje smo ugotovili, da je mnenje starostnikov o oskrbi, usmerjeni na osebo, dobro, bi pa bila možna izboljšanja na področjih vključevanja starostnikov v proces zdravljenja in izvajanje oskrbe. Razprava in sklep: Znanje je bistvenega pomena pri samovodenju sladkorne bolezni ter preprečevanju zapletov, zato je treba slabo znanje o sladkorni bolezni odpraviti. K višji ravni znanja pa lahko pripomore oskrba, usmerjena na osebo.
Keywords: sladkorna bolezen, starostniki, na starostnika usmerjena oskrba, edukacija, znanje
Published: 30.06.2020; Views: 455; Downloads: 155
.pdf Full text (673,53 KB)

3.
Primerjava strukture celic beta Langerhansovih otočkov pri kontrolnih miših in miših hranjenih z zahodno dieto
Tanja Vajs, 2020, master's thesis

Abstract: V študiji smo želeli raziskati vpliv zahodne diete (WD) na strukturo tkiv trebušne slinavke, s poudarkom na (ultra)strukturi celic beta, s pomočjo svetlobne mikroskopije in presevne elektronske mikroskopije (TEM). V ta namen smo analizirali in primerjali strukturo in ultrastrukturo celic beta Langerhansovih otočkov pri kontrolnih miših in miših, hranjenih z zahodno dieto. Pri eksperimentalnem delu smo uporabili mišje samce C57BL/6J (Mus musculus domesticus), ki so jih hranili z zahodno dieto in kontrolno prehrano (CoD). Zahodna dieta je vsebovala 40 % kcal iz maščob, 43 % iz ogljikovih hidratov in 17 % iz beljakovin, kar je primerljivo z zahodno prehrano ljudi, ki vsebuje podobne deleže makrohranil. Ugotovili smo, da miši, hranjene z zahodno dieto, razvijejo patološke spremembe v strukturi in ultrastrukturi Langerhansovih otočkov, v primerjavi s kontrolno skupino miši, hranjenih s standardno kontrolno dietno prehrano, kjer strukturnih sprememb nismo opazili. Struktura Langerhansovih otočkov miši (uporaba svetlobne mikroskopije), hranjenih z zahodno dieto, je bila nehomogena in nekompaktna ter je vsebovala več zunajceličnega prostora kot pri miših, hranjenih s kontrolno prehrano. Opazili smo številne nekrotične celice v eksokrinem in endokrinem tkivu. Ugotovili smo, da je ultrastruktura celic beta otočkov miši (uporaba TEM mikroskopije), hranjenih z zahodno dieto, patološko spremenjena. V citoplazmi beta celic smo opazili lipidne kaplje in avtofagne strukture (avtofagosom, avtolizosome). Najpomembneje, miši, hranjene z zahodno dieto, imajo izrazito povečan premer cistern zrnatega endoplazmatskega retikuluma (zER) in večjo površino enega jedra v primerjavi z mišmi, hranjenimi s CoD. Okroglost ene cisterne v enem kompleksu Golgijevega aparata je večja v celicah beta pri miših, hranjenih s kontrolno dieto. S tem smo pokazali, da se ultrastruktura celic miši, hranjenih z zahodno dieto, spremeni in nakazuje patološke spremembe.
Keywords: sladkorna bolezen, zahodna dieta, struktura celic beta, modeli sladkorne bolezni, trebušna slinavka, celice beta, prehrana HFD, Langerhansov otoček
Published: 02.03.2020; Views: 431; Downloads: 98
.pdf Full text (4,80 MB)

4.
Napovedovanje tveganja za ponovno hospitalizacijo pacientov s sladkorno boleznijo na osnovi podatkov o bolnišničnih obravnavah
Nives Zeme, 2018, master's thesis

Abstract: Izhodišča: Sladkorna bolezen sodi med kronične bolezni, ki zaradi svoje velike pogostosti ter zahtevne in kompleksne obravnave predstavljajo velik javno-zdravstveni problem. Ponovni bolnišnični sprejemi odražajo pomanjkljivosti v zdravstvenem sistemu. S pomočjo metod strojnega učenja in podatkov javnega značaja lahko določimo indikatorje, ki statistično značilno vplivajo na ponovno hospitalizacijo. Na podlagi določenih indikatorjev izdelamo napovedne modele za identifikacijo bolnikov, ki so ogroženi za ponovno hospitalizacijo. Raziskovalne metode: V magistrskem delu smo za teoretična izhodišča uporabili deskriptivno metodo zbiranja podatkov. Raziskava v empiričnem delu je temeljila na deskriptivni inferenčni statistični metodi. S statističnim programskim orodjem IBM SPSS 22.0 smo zgradili napovedni model za tveganje ponovne hospitalizacije bolnikov s sladkorno boleznijo. Posamezne spremenljivke smo preverili in statistično analizirali s pomočjo testa hi-kvadrat in neparametričnega testa Mann-Whitney U. Rezultati: Ugotovili smo, da nekateri indikatorji vplivajo na tveganje za ponovno hospitalizacijo v 30 dneh po odpustu iz bolnišnice. Za statistično značilne indikatorje so se izkazali: starost bolnika 74 let [95-odstotni IZ 74,75]; p < 0,001, ležalna doba 7 dni [95-odstotni IZ 7,8]; p < 0,001, število diagnoz 6 [95-odstotni IZ 6,6]; p = 0,047, število procedur 5 [95-odstotni IZ 5,6]; p < 0,000 in mesec odpusta iz bolnišnice 5 [95-odstotni IZ 5,5]; p = 0,001. Pri napovedovanju ponovne hospitalizacije bolnikov v slovenskih in kalifornijskih bolnišnicah obstajajo enaki indikatorji, vendar se med seboj statistično značilno razlikujejo. Diskusija in zaključek: Napovedovanje tveganja za ponovno hospitalizacijo vključuje dobro poznavanje lastnosti bolnika. Te so: zdravstveno stanje, socialno-demografski dejavniki in uporaba zdravstvenih storitev. Pomembna je opredelitev in razumevanje indikatorjev (spremenljivk) ter njihovih vrednosti, ki vplivajo na ponovno hospitalizacijo bolnikov s sladkorno boleznijo.
Keywords: sladkorna bolezen, ponovna hospitalizacija, podatki o bolnišničnih obravnavah, napovedni model, logistična regresija, odločitveno drevo
Published: 27.08.2018; Views: 639; Downloads: 135
.pdf Full text (1,01 MB)

5.
Uporabnost različnih metod za vrednotenje zaužite hrane v mobilnih aplikacijah za nadzor sladkorne bolezni
Kristijan Vukančić, 2018, master's thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Sladkorna bolezen tipa 2 (SB2) je bolezen, ki zahteva stalen nadzor nad vnosom hranil. Z naprednimi tehnologijami, predvsem na področju informatike, je prišlo do razvoja številnih mobilnih aplikacij (MA), ki to omogočajo. Namen magistrskega dela je predstaviti tri različne načine vnosa hranil in ugotoviti, kaj je uporabnikom všeč. Metodologija: V raziskavi je sodelovalo 106 anketirancev. Od tega jih je 16 imelo diagnosticirano SB2. Anketiranci so izpolnili vprašalnik, ki je bil sestavljen iz 15 vprašanj. Na podlagi predstavitvenih slik so skušali ugotoviti, kateri način vnosa hranil jim je všeč. Želeli smo ugotoviti, ali anketiranci uporabljajo funkcijo vnosa hranil in zakaj se odločajo za uporabo le-te. Rezultati: V magistrskem delu smo ugotovili, da so pri ocenjevalnih postavkah udeleženci statistično pomembno višje ocene podajali pri načinu vnosa s skeniranjem črtnih kod. V našem vzorcu smo ugotovili, da ljudje močno vrednost MA pripisujejo obvladovanju bolezni in izgubi telesne mase, čeprav je dejanska uporaba zdravstvenih MA redka. Sklep: Nadzor nad vnosom hranil s pomočjo MA lahko postane eden ključnih dejavnikov pri obvladovanju SB2. Ljudem je všeč enostaven in hiter način vnosa hranil, kakršen je vnos s pomočjo skeniranja črtne kode. Veliko ljudi sploh še ni uporabljalo zdravstvenih MA, zato jih je potrebno spodbuditi k uporabi.
Keywords: sladkorna bolezen tipa 2, mobilna aplikacija, vnos hranil, pametni telefon, samokontrola, vprašalnik.
Published: 24.08.2018; Views: 605; Downloads: 67
.pdf Full text (2,13 MB)

6.
Pomen izbranih genskih polimorfizmov pri nastanku diabetične ledvične bolezni pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2
Maja Šeruga, 2018, doctoral dissertation

Abstract: Diabetična nefropatija (DN – izraz, ki ga bolj uporabljamo za biopsijsko dokazano prizadetost ledvic zaradi SB) ali diabetična ledvična bolezen je kronični zaplet pri SB. Proteinurija, povišan krvni tlak in postopen upad ledvične funkcije ob visoki srčno-žilni obolevnosti in umrljivosti so glavne značilnosti razvite diabetične nefropatije pri SB. Okoli 30 do 50% bolnikov razvije klinično očitno DN, vendar ne vemo, kateri bolniki jo bodo razvili in kateri ne. Pravimo, da je DLB večvzročna bolezen in do zdaj so ugotovili, da je v patogenezo okvare ledvice vključenih več genov. Študije o genskem polimorfizmu pri DLB izvajamo z namenom, da bi odkrili gene, ki bi služili kot biomarkerji, in bi na podlagi teh odkritij lahko razvijali terapevtske smernice, s katerimi bi lahko zavrli ali preprečili komplikacije sladkorne bolezni, kot je DLB. Namen naše retrospektivne asociacijske raziskave je bil poiskati povezavo med izbranimi kandidatnimi geni in DLB pri Slovencih s SB2, ki so del kavkaške populacije. V raziskavo smo vključili 651 bolnikov s SB2, ki so imeli bolezen že najmanj 10 let. Za ocenitev ledvične funkcije smo uporabili MDRD enačbo in s-cistatin. Na ta način smo dobili dve skupini bolnikov, in sicer 276 bolnikov z DLB in 375 bolnikov brez DLB, ki so služili kot kontrola. Testirali smo naslednje polimorfizme: polimorfizma rs4340 in rs4341 v genu za angiotenzinsko konvertazo (AK), polimorfizma rs699 in rs4762 v genu za angiotenzinogen (AGT), polimorfizme rs275651, rs931490, rs5182 in rs5186 v genu za receptor tipa 1 za angiotenzin II (AGTR1), polimorfizme rs3087459, rs5370, rs1476046 v genu za endotelin 1 (EDN1), polimorfizem rs3802278 v genu za 5-lipoksigenazo-aktivirajoči proteini (ALOX5AP) in polimorfizem rs12762303 v genu za arahidonat 5-lipoksigenazo (ALOX5). Rezultati niso pokazali statistično pomembne povezave med polimorfizmi rs4340 in rs4341 v genu za angiotenzinsko konvertazo (AK), polimorfizmi rs699 in rs4762 v genu za angiotenzinogen (AGT), polimorfizmi rs275651, rs931490, rs5182 in rs5186 v genu za receptor tipa 1 za angiotenzin II (AGTR1), polimorfizmi rs3087459, rs5370, rs1476046 v genu za endotelin 1 (EDN1) in polimorfizmu rs12762303 v genu za arahidonat 5-lipoksigenazo (ALOX5) in DLB. Nasprotno pa smo ugotovili statistično pomembno povezavo med polimorfizmom rs3802278 v genu za 5-lipoksigenazo-aktivirajoči proteini (ALOX5AP) in DLB. Rezultati logistične regresije so pokazali, da imajo posamezniki z genotipom CC 3,14-krat večjo verjetnost za pojav DLB, v primerjavi s posamezniki z genotipom TT. Torej je genotip CC polimorfizma rs3803278 v genu za ALOX5AP možni dejavnik tveganja za pojav DLB.
Keywords: sladkorna bolezen, diabetična ledvična bolezen, genski polimorfizmi
Published: 09.08.2018; Views: 817; Downloads: 93
.pdf Full text (1,36 MB)

7.
Aplikacija android za pomoč bolnikom z diabetesom
Simon Muršič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo najprej opisali bolezen diabetes in predstavili platformo Android. Nato smo pregledali uporabo in razširjenost aplikacij za zdravje ter njihovo deljenje v različnih segmentih. Ugotovili smo, da imajo aplikacije za nadzorovanje kroničnih bolezni največji tržni potencial. Zato smo se odločili, da izdelamo Android aplikacijo za pomoč bolnikom z diabetesom. V aplikacijo smo vključili funkcionalnosti, kot so beleženje obrokov, aktivnosti in krvnega sladkorja. Implementirali smo tudi nastavljanje opomnika za uporabo zdravil in obveščanje oseb po elektronski pošti.
Keywords: diabetes, Android, sladkorna bolezen, aplikacije za zdravje, mZdravje
Published: 16.07.2018; Views: 950; Downloads: 191
.pdf Full text (1,40 MB)

8.
Srčni infarkt kot posledica sladkorne bolezni
Marajka Toplak, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: Teoretično izhodišče: Sladkorna bolezen je kronična nenalezljiva bolezen, ki je v današnjem svetu čedalje pogostejša. Za njo v večji meri zbolijo odrasli, vedno več obolelih pa je tudi otrok. V Sloveniji število bolnikov s to boleznijo strmo narašča. Namen diplomskega dela je predstaviti sladkorno bolezen in srčni infarkt kot eno izmed posledic pri tej bolezni. Raziskovalne metode: V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika izvedenega v Društvu diabetikov Maribor. V raziskavi je sodelovalo 100 članov, pravilno je bilo izpolnjenih 85 anket. Podatke smo obdelali in grafično prikazali s pomočjo programov Microsoft Word in Microsoft Excel ter SPSS 20.0. Rezultati raziskave: Ugotovili smo, da se bolniki zavedajo večjega tveganja za srčno-žilne bolezni kot je srčni infarkt ter, da jim je nudena ustrezna strokovna pomoč in informacije, ki jih potrebujejo. Sladkorni bolniki znajo prepoznati znake srčnega infarkta ter v veliki večini tudi pravilno odreagirati. Sklep: Sladkorna bolezen je bolezen, s katero se morajo bolniki naučiti živeti. Z zdravim načinom življenja si podaljšujejo življenjsko dobo in zmanjšujejo možnost za kronične zaplete, ki vodijo do resnih stanj kot je srčni infarkt. Menimo, da je bistvenega pomena pri srčnem infarktu zgodnje prepoznavanje znakov ter takojšnje ukrepanje.
Keywords: sladkorna bolezen, srčni infarkt, dejavniki tveganja, ateroskleroza
Published: 21.12.2017; Views: 840; Downloads: 173
.pdf Full text (1,03 MB)

9.
Uravnotežena prehrana nosečnice z gestacijskim diabetesom
Nataša Zupanič, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Gestacijski diabetes je sodobna bolezen nosečnic. Vedno pogosteje se pojavlja pri nosečnicah, ki imajo povišano telesno težo in nezdrav življenjski slog. Pomembno je, da se nosečnice zavedajo vpliva gestacijskega diabetesa na svojega otroka. Zato je potrebno spremeniti življenjski slog. Prva sprememba v življenjskem slogu je uravnotežena zdrava prehrana. Namen diplomskega dela je predstaviti zdravo uravnoteženo prehrano nosečnice z gestacijskim diabetesom in vlogo medicinske sestre pri tem. Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela ter kvantitativno metodologijo raziskovanja. Za zbiranje podatkov smo kot raziskovalni inštrument uporabili anonimni anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 50 nosečnic z gestacijskim diabetesom, ki so obiskovale diabetološko ambulanto. Rezultati: Analiza anketnih odgovorov je pokazala, da so anketiranke največ informacij o uravnoteženi prehrani nosečnice z gestacijskim diabetesom dobile od medicinske sestre. Odgovori na vprašanja, ki se nanašajo na raznolikost prehrane nam povedo, da več kot polovica vprašanih uživa sadje in zelenjavo vsak dvakrat na dan, polovica vprašanih anketirank je pozorna na kalorično vrednost živil in 38 % jih je pozornih na glikemični indeks živil. Iz podanih odgovorov je razvidno, da 18 % anketirank ne upošteva vseh navodil glede zdrave uravnotežene prehrane. Diskusija in zaključek: Medicinska sestra ima pomembno funkcijo pri poučevanju o zdravi uravnoteženi prehrani nosečnice z gestacijskim diabetesom. Vendar je z raziskavo ugotovljeno, da se kljub dovolj informacijam o zdravi uravnoteženi prehrani anketiranke ne držijo vseh navodil, kar lahko privede do težav v zdravju nosečnice in ploda. Zato je potrebno nosečnice z gestacijskim diabetesom kontinuirano osveščat o zdravi uravnoteženi prehrani.
Keywords: nosečnost, gestacijski diabetes, sladkorna bolezen, zdrava prehrana, medicinska sestra.
Published: 28.11.2017; Views: 1487; Downloads: 253
.pdf Full text (2,43 MB)

10.
Gradnja napovednih modelov s pomočjo strukturiranih in nestrukturiranih podatkovnih virov
Leon Kopitar, 2017, master's thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Sladkorna bolezen tipa 2 (SB2) je najpogostejša oblika sladkorne bolezni, predvsem v razvitih državah sveta. Za SB2 zboleva vedno več ljudi, in to zaradi neprimernega življenjskega stila, predvsem premalo fizične dejavnosti in nepravilnega prehranjevanja. Čeprav večina ljudi SB2 vidi kot samoumevno bolezen, ki se lahko pojavi v poznih letih, se mnogi ne zavedajo njene resnosti. SB2 predstavlja glavni vzrok za možgansko kap in bolezni srca. Poleg tega lahko privede do slepote, bolezni ledvic oziroma, v skrajnem primeru, tudi do smrti. S starostjo se tveganje za SB2 razumljivo povečuje, vendar pa lahko v veliki meri na povečanje tveganja vplivamo predvsem sami. Smrtnemu izidu so najbolj podvrženi bolniki s SB2, ki so bili hospitalizirani na enoti intenzivnega oddelka. Glavni namen magistrskega dela je bil preveriti vpliv najpogosteje ponavljajočih se korenov besed iz zapisov o zdravljenju bolnika na točnost napovednega modela za napoved preživetja bolnikov s SB2. Metodologija raziskovanja: Analize smo opravili na filtrirani podatkovni zbirki MIMIC-III, ki hrani skupno 4236 zapisov o bolnikih s SB2. Analize so bile izvedene s programskim jezikom R s pomočjo naslednjih klasifikatorjev: Random Forest, Single C5.0 Ruleset, Glmnet (Lasso regresija), XGBoost ter GBM. Rezultate smo evalvirali z Bootstrap metodo, ponovljeno 100-krat. Rezultati: Vsi napovedni modeli, zgrajeni na podatkih moškega vzorca, so bili v primerjavi z modeli, zgrajenimi na podatkih ženskega vzorca, statistično signifikantno uspešnejši pri napovedovanju umrljivosti bolnikov s SB2 (ΔAUC = +0,049, p < 0,001). Z uporabo bigramov se rezultati napovedne uspešnosti statistično ne razlikujejo (p > 0,001). Ne glede na spol se rezultati pri napovedovanju z vključenim kriterijem SAPS izboljšajo v primerjavi z napovedovanjem, če kriterij SAPS ni prisoten (ΔAUCŽenske = +0,0756, ΔAUCMoški = +0,082). Sklep: Napovedni model XGBoost je najprimernejši model za napovedovanje umrljivosti bolnikov s SB2. Prisotnost besed, ki se navezujejo na stimulacijo oziroma spodbujanje, starost, gibanje, neodzivnost in diagnozo intracerebralne krvavitve, ima največji vpliv na uspešno napovedovanje umrljivosti bolnikov s SB2. Z vključitvijo bigramov se uspešnost napovednih modelov ne izboljša signifikantno. Uporaba pogosto uporabljenega kriterija SAPS, ki temelji na fizioloških podatkih, ostaja primarno vodilo pri napovedovanju umrljivosti bolnikov s SB2.
Keywords: sladkorna bolezen tipa 2, napovedni modeli, zapisi medicinskih sester
Published: 10.10.2017; Views: 717; Downloads: 213
.pdf Full text (1,03 MB)

Search done in 0.38 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica