| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 218
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
BRITANSKI VPLIV NA EKONOMSKI IN KULTURNI RAZVOJ MADEIRE
Maja Vidner, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Preteklo je pet stoletij, odkar so prvi Portugalci stopili na Madeiro, to je otok v Atlantskem oceanu, ga začeli naseljevati in izkoriščati njegove naravne vire. Kmalu so visoki potencial otoka, za obdelavo vinske trte in sladkornega trsa, odkrili tuji trgovci, ki so prišli na Madeiro in začeli izkoriščati vse tisto, kar jim je otok ponujal. Med tujci so se največkrat pojavili Angleži, ki so z njihovimi sposobnostmi trgovanja in obdelovanja zemlje, kar hitro prevzeli otoško ekonomijo v svoje roke. Število angleških naseljencev je iz dneva v dan naraščalo, kar je vplivalo na ekonomski in kulturni razvoj otoka. Danes se na otoku najde veliko angleških elementov, kot na primer angleška cerkev in pokopališče, angleška šola, veliko vinskih podjetij z angleškimi imeni in nasploh veliko angleških družin živečih na otoku. V nalogi sem raziskala in opisala faktorje, ki so vplivali na odnose med britansko skupnostjo na Madeiri in portugalskimi prebivalci na otoku in faktorje, ki so vplivali na to, da je danes na otoku mogoče najti toliko elementov angleške kulture. Uporabila sem zgodovinsko metodo za pridobitev in preučitev zgodovinskih določenih dejstev, na katere je imela velik vpliv britanska skupnost na Madeiri, kot je na primer razvoj domačih obrti, šolstva, turizma idr. Analizirala sem statistične dokumente za pridobitev podatkov o vplivu Britancev na ekonomski razvoj, še posebej izvoz in uvoz vina, sladkorja in drugih proizvodov. Za vpogled v britansko življenje na Madeiri danes, sem opravila standardiziran intervju in nestrukturirano opazovala dogodke, ki vključujejo britansko skupnost na Madeiri danes. Kot pričakovano, gre velik del zaslužka za ekonomski in kulturni razvoj otoka, pripisati britanski skupnosti, ki je od 17. stoletja živela na Madeiri in vodila otoško ekonomijo, skrbela za izobraževanje otočanov, razvoj domačih obrti ter pomagala v katastrofalnih situacijah.
Keywords: Madeira, Britanska skupnost, Anglikanska cerkev, ekonomija Portugalske, Portugalska – odnosi s tujino – Velika Britanija.
Published: 03.02.2021; Views: 125; Downloads: 6
.pdf Full text (9,72 MB)

2.
Militarizacija policijske dejavnosti v ZDA in Evropi
Luka Hribar, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Danes je ločnica med vojsko in policija vedno bolj zabrisana. Policija se je v zadnjih nekaj letih prebila v samo središče mednarodne varnosti. Število policistov na ulicah glavnih mest se je občutno povečalo, predpostavlja se tudi, da je policija, kot civilna sila bolje usposobljena in opremljena in je sposobna bolje vzpostaviti red in stabilnost v državi, kot vojska. Diskusija militarizacije policije je pridobila veliko pozornost tako v akademskih krogih, kot tudi v medijih. Še posebej se ta vpliv čuti v Združenih državah Amerike. Po vsej državi, ameriške policijske agencije za uveljavitev zakona, uporabljajo agresivno vojaško taktiko in orožje. Moč in stanje militarizacije ameriške policije se je v praksi prikazalo v odzivu na strelske pohode in množične proteste po državi, na splošno pa se odpirajo resna vprašanja o etiki paravojaške policije in njenih vplivih na skupnost. Že od leta 1996 v Združenih državah Amerike deluje program Ministrstva za obrambo ZDA, pod imenom »Program 1033«, katerega glavni cilj je prenesti in priskrbeti vojaško lastnino, ki vojski ni več potrebna na organe kazenskega pregona. Vendar pa primerov policijske militarizacije ne najdemo zgolj v Združenih državah Amerike. Policijske organizacije se danes po vsem svetu, tudi po Evropi, z militarizacijo policijske dejavnosti soočajo s sodobnimi grožnjami. Ta postopni premik k militariziranemu policijskemu delu izhaja iz groženj sodobnega sveta, predvsem terorizma, ki so države spodbudile, da svoje organe kazenskega pregona militarizirajo do te mere, da se lahko zoperstavijo katerikoli možni grožnji. Vprašanje, ki se pojavlja je, ali skupnost potrebuje močno oboroženo policijo, oklepna vozila in vojaško opremo za pregon po mestnih ulicah, ki vendarle niso vojno žarišče. Pomembno je poudariti, da obstajajo legitimni razlogi za uporabo nekatere vojaške opremo, ki jo je policija pridobila in nekatere vojaške taktike, za katere so usposobljeni. Toda večina militarizirane policije naredi več škode kot dobrega. Militarizacija organov kazenskega pregona zagotovo vpliva na to, kako skupnost zaznava in dojema policijske sile. To lahko otežuje prizadevanja za izgradnjo zaupanja in sodelovanja med policijo in skupnostjo, kateri služijo in jo ščitijo, kar pa je bistvo policijskega dela v skupnosti. Policijske organizacije potrebujejo tesno posvetovanje in sodelovanje z skupnostjo, strategija pa je odvisna od graditve »zlatega mostu« med policijo in skupnostjo, ne na utrjevanju policije kot represivnega organa.
Keywords: diplomske naloge, militarizacija, policijska dejavnost, policija, skupnost
Published: 03.12.2020; Views: 221; Downloads: 20
.pdf Full text (523,74 KB)

3.
Stališča občank in občanov Občine Vodice o gasilcih in gasilskih organizacijah
Urban Koglar, 2020, master's thesis

Abstract: Vsesplošno je znano, da so v Sloveniji gasilci nepogrešljiv del vsake skupnosti, saj ima skoraj vsaka vas svoje gasilsko društvo. Gasilci zelo veliko in zavzeto delajo, sodelujejo in vlagajo v skupnost, v kateri delujejo. Vemo, da vsakomur nesebično pomagajo. Za gasilce je vsakdo enakovreden, kar pomeni, da se ne ozirajo na spol, raso, vero, barvo kože ali socialni položaj. Med posredovanjem v intervenciji so pogosto tudi v čustveno oporo prizadetim posameznikom ali skupinam ljudi. Če povzamemo našteto, gasilci delajo z ljudmi in za ljudi. Rešujejo življenja in premoženje, omogočajo fizično, psihično in tudi socialno pomoč (zbiralne akcije, različne fundacije). Gasilci ne delujejo samo aktivno v danem trenutku (ob pozivu), ampak tudi preventivno, k čemur so vštete številne preventivne akcije, ki so prednostna naloga vsakega društva. Z njimi poskušajo ozaveščati ljudi in tako ustvariti varnejše okolje za življenje vsakega posameznika. Njihovo specifično delo nujno potrebuje in zahteva močno povezanost in sodelovanje med gasilci in ljudmi, torej s skupnostjo. Zaznali smo, da te povezanosti in sodelovanja ni oziroma ga je zelo malo. Prav to smo preverjali z raziskovalno nalogo na temelju vprašalnika. Anketirali smo na območju vseh šestih društev. Rezultati so pokazali, da ljudje podpirajo gasilce in si želijo več njihove prisotnosti. Kritični so do občine, saj menijo, da ta gasilcem ne namenja dovolj denarja. Rešitev za zaznano problematiko je organiziranje druženj in dogodkov. Potrebno je tesnejše sodelovanje med gasilci, krajani in občino.
Keywords: magistrska dela, gasilci, gasilske organizacije, prostovoljstvo, Občina Vodice, lokalna skupnost
Published: 29.11.2020; Views: 153; Downloads: 56
.pdf Full text (2,42 MB)

4.
Občutki ogrožanj v občini Beltinci
Leonida Zver, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Svet v zadnjem času ogroža vse več nevarnosti, ki so vse bolj moteče ne glede na področja, kjer se pojavljajo. Raziskovalci so že v preteklosti proučevali, kaj najbolj vpliva na občutke ogrožanj in posledično strah zaradi kriminalitete pri ljudeh. Kljub nevarnostim, ki nam pretijo, je pomembno, da se posamezniki v domačem kraju počutijo varno, saj le tako lahko mirno in spokojno živijo. Zato je policija v začetku 21. stoletja začela spodbujati model policijskega dela v skupnosti, kjer so v ospredju odnosi prebivalcev z delom policije. Ideja za diplomsko nalogo je nastala zaradi zanimanja o občutkih ogrožanj med občani občine Beltinci. Tudi jaz prihajam iz te občine, zato me je zanimalo, kako varno se počutijo občani – moja družina, prijatelji, znanci in drugi. Ob tem smo preverili, ali anketirani zaupajo ljudem v soseski, imajo tam prijatelje, na katere se lahko zanesejo, in ali srečajo veliko znancev, ko gredo na sprehod ali v trgovino. Opravili smo raziskavo z metodo anketiranja med prebivalci občine Beltinci. Ugotovili smo, da se prebivalci občine Beltinci v svojem domačem okolju počutijo varno. Bolj varno se počutijo moški kot ženske in tudi mlajši se počutijo bolj varno kot starejši. Večina anketiranih zaupa ljudem iz soseske in ima tam prijatelje, na katere se lahko zanese. Od vseh kaznivih dejanj jih najbolj vznemirja viktimizacija zaradi vloma, najmanj pa goljufija. Za večjo varnost občanov bi lahko poskrbeli z izboljšano ulično razsvetljavo in delavnicami, kjer bi občane seznanjali s problematiko in delom policije. V šolah in vrtcih bi poleg projektov o cestni problematiki in drogah lahko začeli uvajati še projekte, kjer bi jim predstavili manj znana kazniva dejanja in načine, kako se jim lahko izognemo, kako se pred njimi ubranimo, pomagamo žrtvi ali kako odpravimo posledice takega dejanja.
Keywords: diplomske naloge, kriminaliteta, občutki ogrožanj, strah pred kriminaliteto, lokalna skupnost, Beltinci
Published: 29.11.2020; Views: 155; Downloads: 93
.pdf Full text (808,06 KB)

5.
Načini zagotavljanja varnosti in delo policije v občinah Ajdovščina in Vipava
Katja Tominec, 2020, master's thesis

Abstract: Za zagotavljanje varnosti v lokalnih skupnostih je v prvi vrsti poleg prebivalcev odgovorna policija. V zadnjih letih pa so tudi občine začele pridobivati vse večjo vlogo pri zagotavljanju varnosti. Sodobni pristopi zagotavljanja varnosti temeljijo na sodelovanju in partnerstvih. Poleg sodelovanja državnih organov, lokalnih skupnosti, občinskih redarstev ter drugih so za zagotavljanje varnosti ključni tudi prebivalci sami. Sodelovanje med policijo in prebivalstvom zajema koncept policijskega dela v skupnosti, ki predstavlja način približevanja policije prebivalstvu in korak k skupnemu reševanju problemov in zagotavljanju varnosti. Namen policijskega dela v skupnosti je ugotavljanje in reševanje varnostnih problemov. V okviru občin pa delujejo varnostni sosveti, kjer se srečujejo predstavniki policije, občine, šol, socialnih služb, nevladnih organizacij, zasebnih podjetij ter drugih z namenom prepoznavanja problemov v skupnosti. V raziskavi o načinih zagotavljanja varnosti in o delu policije v občinah Ajdovščina in Vipava smo ugotovili, da so anketiranci najbolj naklonjeni vključevanju varnostnih vsebin v izobraževalni proces vrtcev in šol ter varni poti v šolo. Najmanj pa so naklonjeni najemu storitev zasebnih varnostnikov ter povečanju pooblastil občinskim redarjem. Anketiranci so policiste najbolj uspešno ocenili pri nudenju pomoči pri zaščiti in reševanju ter pri varovanju življenja. Najslabše ocene pa so policisti dobili pri preiskovanju gospodarske kriminalitete in preprečevanju vandalizma. Ob primerjavi lastne raziskave z raziskavo Varnost v lokalnih skupnostih 2017, je bilo ugotovljeno, da so anketiranci naklonjeni večjemu številu policistov v primerjavi s celotno Slovenijo, ter da so manj oz. enako naklonjeni večanju pooblastil občinskim redarjem. Ob primerjavi ocenjevanja uspešnosti nalog in dolžnosti policije je bilo ugotovljeno, da anketiranci naloge in dolžnosti policije ocenjujejo nižje kot pa prebivalci celotne Slovenije.
Keywords: varnost, zagotavljanje varnosti, policija, policijsko delo, policijsko delo v skupnosti, lokalna skupnost, magistrska dela
Published: 14.10.2020; Views: 503; Downloads: 38
.pdf Full text (1,11 MB)

6.
Sprejetost oseb z duševno manjrazvitostjo v socialno okolje
Kaja Mohorko, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: V zaključnem delu je predstavljena sprejetost oseb z duševno manjrazvitostjo v socialno okolje s strani splošne populacije. Pri duševni manjrazvitosti gre za primanjkljaj intelektualnih sposobnosti, ki ga ni mogoče pozdraviti. Lahko pa duševno manjrazvitim s sprejemanjem in vključevanjem v socialno okolje omogočimo lepše, bolj polno in kakovostno življenje. Raziskovalne metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno oziroma opisno metodo dela. Raziskavo, ki temelji na kvantitativnem pristopu, smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 100 ljudi, starejših od 20 let. Ugotavljali smo, v kolikšni meri so osebe z duševno manjrazvitostjo sprejete v vsakodnevno socialno okolje. Rezultati: Analiza raziskave je pokazala, da ljudje gledajo na duševno manjrazvite kot na enakovredne posameznike in se jih ob srečanju ne bojijo. Anketirani so mnenja, da je v Sloveniji še vedno premalo poskrbljeno za duševno manjrazvite in da bi se na tem področju dalo še marsikaj spremeniti. Razprava in sklep: Osebe z duševno manjrazvitostjo predstavljajo majhen delež populacije, zato so postavljene bolj v ozadje kot ostale osebe z duševnimi motnjami. Kljub temu se okolica odziva na osebe z duševno manjrazvitostjo vedno bolj odprto. Vedno več ljudi nanje gleda kot na enakovredne posameznike, ki imajo pravico do samostojnega odločanja. Še vedno pa se o tej bolezni premalo informira, zato je treba ljudi še bolj ozaveščati, da izgubijo neprijeten občutek pred drugačnostjo in jo sprejmejo.
Keywords: mentalna retardacija, integracija, skupnost, zdravstvena nega
Published: 07.10.2020; Views: 132; Downloads: 40
.pdf Full text (579,60 KB)

7.
Občutek varnosti v četrtni skupnosti Center, Ljubljana
Debora Nikić, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Da kriminaliteta in izvajanje kaznivih dejanj vpliva na našo varnost in zmanjšuje občutek varnosti, je splošno znano. Prebivalci lokalnih skupnosti so kaznivim dejanjem izpostavljeni v večji meri kot prebivalci na podeželjih, zato so ti posledično tudi večkrat žrtve kaznivih dejanj. Zaradi različnih dogajanj s katerimi se srečujemo v današnjem času, je med prebivalci prisotno veliko strahu in nezaupanja, kar bi lahko opredelili tudi kot strah pred kriminaliteto. Ideja za izdelavo diplomskega dela se je porodila zaradi zanimanja o občutku varnosti prebivalcev v četrtni skupnosti Center oziroma natančneje v območju Tabor. V samem območju se nahaja kar nekaj dejavnikov, ki bi jih lahko označili za povzročitelje strahu pred kriminaliteto in kateri vplivajo na zmanjšan občutek varnosti prebivalcev. Tako v diplomskem delu razpravljamo na splošno o kriminaliteti, občutku varnosti in dejavnikih, ki zmanjšujejo občutek varnosti. Prav tako pa je bila poleg razprave opravljena tudi raziskava s pomočjo anketnega vprašalnika. Prebivalcem različnih starosti so bila zastavljena anketna vprašanja, s podanimi odgovori pa pridobljeni različni rezultati, kateri so pokazali občutek varnosti teh prebivalcev in njihova mnenja o sami prisotnosti kriminalitete v območju ter o delovanju javnih organov, ki skrbijo za njihovo varnost. S pridobljenim rezultati in njihovo analizo je bilo ugotovljeno, da se prebivalci v svojem bivalnem okolju počutijo varne, in da so z opravljanjem tako policijskega dela kot dela mestnega redarstva zadovoljni.
Keywords: diplomske naloge, četrtna skupnost, kriminaliteta, občina Ljubljana, občutek varnosti, policijska dejavnost, strah, varnost, viktimizacija
Published: 01.09.2020; Views: 158; Downloads: 51
.pdf Full text (1,01 MB)

8.
Samozaščitno ravnanje prebivalcev mestne občine Kranj
Pia Demšar Šmajd, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Zagotavljanje varnosti v lokalnih skupnostih je, zaradi raznoterih groženj in raznolikih varnostnih potreb, zahtevna naloga. V proces zagotavljanja varnosti se zato vključujejo različni deležniki, med katere uvrščamo tudi prebivalce, ki lahko skozi sodelovanje z varnostnimi organi in samozaščitnim ravnanjem prispevajo k večji osebni varnosti in kakovosti bivanja v lokalnih skupnostih. Namen diplomskega dela je predstaviti koncept samozaščitnega ravnanja in njegovo vlogo v sistemu zagotavljanja varnosti v lokalnih skupnostih ter raziskati značilnosti samozaščitnega ravnanja prebivalcev v večji slovenski občini. V teoretičnem delu so predstavljeni subjekti zagotavljanja varnosti v lokalnih skupnostih, vloga prebivalcev v preventivnih dejavnostih in dejavniki, ki vplivajo na njihovo samozaščitno ravnanje, v empiričnem delu pa kvantitativna raziskava, izvedena med respondenti iz Mestne občine Kranj. Rezultati raziskave, v kateri smo analizirali, kako respondenti skrbijo za varnost svojih domov, prevoznih sredstev in kakšno je njihovo preventivno ravnanje, kažejo, da je njihovo samozaščitno ravnanje dobro razvito ter da se v svojem domu in soseski počutijo varno. Za varnost svojih domov in prevoznih sredstev najpogosteje poskrbijo z uporabo mehanskih sredstev (kot so ograje in ključavnice), medtem ko je uporaba finančno zahtevnejših ukrepov (kot so storitve varnostnih služb) manj pogosta. Preventivno ravnanje respondentov se izraža tudi s sosedskim sodelovanjem. Izmed različnih deležnikov so najbolj zadovoljni z delom policije, najmanj pa z delom občinskih redarjev. Ugotovili smo, da pri uporabi različnih ukrepov med demografskimi skupinami respondentov večinoma ne prihaja do statistično značilnih razlik. Ugotovitve raziskave so uporabne za razumevanje značilnosti samozaščitnega ravnanja prebivalcev, njihovega doprinosa k strategijam preprečevanja kriminalitete ter načrtovanje pristopov za spodbujanje prebivalcev k sodelovanju pri zagotavljanju večje varnosti v lokalnih skupnostih.
Keywords: diplomske naloge, varnost, lokalna skupnost, prebivalci, samozaščitni ukrepi, preventivno ravnanje, Mestna občina Kranj
Published: 21.07.2020; Views: 239; Downloads: 62
.pdf Full text (1,05 MB)

9.
Zasnova centra starejših občanov na Blokah
Špela Pogorelčnik, 2020, master's thesis

Abstract: Na osnovi vse izrazitejšega trenda staranja prebivalstva se tudi v Sloveniji pojavlja potreba po novem razmisleku o tem, kako poskrbeti za čim kvalitetnejše življenje naraščajočega deleža starejših ljudi. Oskrba starejših je lahko centralizirana ali zgolj podporna, omogočati pa bi morala čim bolj samostojno življenje čim dlje v starost. Center starejših občanov, ki ga umeščamo v Novo vas na Blokah, združuje podporno domsko oskrbo bolj ali manj samostojnih gospodinjskih skupnosti s stanovanjskimi enotami v samem centru, hkrati pa z dnevnim centrom in ostalimi storitvami ponuja podporno oskrbo tudi starejšim, ki živijo zunaj centra v drugih oblikah bivanja in potrebujejo le posamezne storitve. Center je umeščen na rob Nove vasi, v neokrnjeno naravo, v katero se urbanistično in arhitekturno vklaplja s premišljenimi kubaturami, naravnimi materiali, ozelenjenimi atriji, zeleno streho in prostorsko integriranim parkom, ki razgibano, večvišinsko stavbno strukturo obdaja z vseh strani. Uporaba naravnih materialov, lesene stavbne površine in veliko zasteklitev ustvarja starejšim visoko bivanjsko kvaliteto z veliko naravne svetlobe, razgledi in neposrednim stikom z naravo.
Keywords: dom za starejše, gospodinjska skupnost, sodobno bivanje, Bloke
Published: 25.05.2020; Views: 531; Downloads: 113
.pdf Full text (47,33 MB)

10.
Zagotavljanje varnosti v lokalni skupnosti - študija primera Mestne občine Murska Sobota
Aljuška Petek, Katja Eman, 2018, original scientific article

Abstract: Namen prispevka: Prispevek predstavlja subjekte, ki delujejo na področju zagotavljanja varnosti v lokalni skupnosti, ter dejavnike preprečevanja kriminalitete, in sicer: policijsko delo v skupnosti, kriminalna žarišča, sodelovanje občanov in strah pred kriminaliteto. Namen prispevka je predstaviti študijo primera Mestne občine Murska Sobota, v okviru tega pa tudi romsko skupnost na tem območju. Metode: V članku smo predstavili pregled najbolj relevantnih študij s področja zagotavljanja varnosti v lokalnih okoljih ter analizirali statistične podatke iz letnih poročil policije. Opravili smo tudi strukturirana intervjuja z vodjo policijskega okoliša in z romskim svetnikom. Ugotovitve: V študiji Mestne občine Murska Sobota smo ugotovili, da gre za varno lokalno skupnost, kar potrjujejo tudi razgovori z deležniki zagotavljanja varnosti in policijska statistika (od leta 2011 do leta 2015), ki kaže tudi na visoko preiskanost kaznivih dejanj na PU Murska Sobota. Na področju zagotavljanja varnosti je v občini veliko narejenega, od izvedbe raznih konferenc, okroglih miz, delavnic do drugih projektov. Praktična uporabnost: Študija primera zagotavljanja varnosti v Mestni občini Murska Sobota je korak k raziskovanju zagotavljanja varnosti v lokalni skupnosti, hkrati pa ponuja analizo stanja romske skupnosti na tem območju. Izvirnost/pomembnost prispevka: Izvirnost članka se kaže v študiji primera dobre prakse, ki ga predstavlja Mestna občina Murska Sobota. Iz ugotovitev je možno črpati tudi znanje, ki ga je možno prenesti na podobne situacije.
Keywords: varnost, policija, lokalna skupnost, Murska Sobota, romska skupnost
Published: 15.04.2020; Views: 224; Downloads: 32
.pdf Full text (371,12 KB)
This document has many files! More...

Search done in 0.33 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica