| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 36
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Vloga vzgojiteljice pri pospeševanju zdravja predšolskih otrok
Petra Dragšič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Vloga vzgojiteljice pri pospeševanju zdravja predšolskih otrok je sestavljeno iz dveh delov, in sicer teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo navedli in opisali vse vrste zdravja, in sicer družbeno, duševno, osebno, čustveno, telesno in duhovno, ter determinante zdravja, ki vplivajo na naše zdravje. Predstavili smo vlogo vrtca pri ohranjanju in pospeševanju zdravja predšolskih otrok in njeno povezavo s kurikulumom po področjih dejavnosti. Izpostavili smo pomembnost osebne higiene, in sicer umivanje rok in zob, zdrave prehrane, gibalne aktivnosti, počitka in spanja. Pri vseh teh področjih, ki so pomembna za zdravje, smo nato dodali še sodelovanje vzgojiteljice s starši in predstavili, na kakšne načine lahko med seboj le-ti sodelujejo in kaj je pri tem pomembno. Empirični del zajema praktične ugotovitve, ki smo jih zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika za vzgojiteljice, in sicer v vrtcu Borisa Pečeta v Mariboru in njegovi enoti v Košakih v mesecu maju 2008. Zanimalo nas je, ali vzgojiteljice skrbijo za zdravje predšolskih otrok in na kakšne načine to izvajajo ter ali imajo dovolj znanja za to. Prav tako nas je zanimalo, ali imajo dovolj možnosti za izvajanje dejavnosti v tej smeri ter ali si v vrtcu umivajo roke pred jedjo in zobe po jedi. Spraševali smo se tudi, ali seznanjajo otroke o zdravem načinu prehranjevanja. Pri obdelavi podatkov smo prišli do ugotovitev, da vzgojiteljice menijo, da imajo dovolj znanja o vzgoji otrok v skrbi za ohranjanje zdravja predšolskih otrok in da razvijajo pri otrocih odnos do zdravega načina prehranjevanja ter da si vedno umijejo roke pred jedjo. Pri vprašanju o umivanju zob smo prišli do podatkov, da si otroci prvega starostnega obdobja (1−3 leta) ne umivajo zob v vrtcu. V drugem starostnem obdobju (3−6 let), pa si več kot polovica anketiranih umiva zobe v vrtcu.
Keywords: vzgojiteljica, predšolski otrok, skrb za ohranjanje zdravja, osebna higiena, Kurikulum za vrtce
Published: 22.04.2009; Views: 3221; Downloads: 835
.pdf Full text (11,02 MB)

2.
Prilagoditev vojaške infrastrukture poklicni vojski s poudarkom na izvajanju programov celostne skrbi za pripadnike Slovenske vojske : magistrska naloga
Zdenka Veselič, 2009, master's thesis/paper

Abstract: Slovenija je po osamosvojitvi organizirala vojaško obrambo na način, kot je bil v nekdanji skupni državi. Razvijala je številčno veliko vojsko, v katero so bili vključeni z majhnim deležem pripadniki stalne sestave ter pripadniki rezervne sestave, ki so bili v enote SV razporejeni na podlagi zakonsko obveznega služenja v rezervni sestavi. Pripadniki moškega spola so se usposabljanja za obrambo domovine udeleževali na služenju vojaškega roka, ki je bil prav tako zakonsko obvezen za vse zdravstveno sposobne moške državljane, stare med 18 in 27 let. Ob nadaljnjem razvoju Slovenske vojske se je vse bolj kazala potreba po drugačnem organiziranju vojaške obrambe, ki bi tako zagotovila doseganje novih doktrinarnih in strateških obrambnih načel. Vse bolj se je kristalizirala potreba po prehodu na poklicni način popolnjevanja vojske. Slovenska vojska je s prehodom na poklicni način popolnjevanja, dopolnjenega s pogodbeno rezervo doživela številne spremembe tako v kadrovski kot tudi v organizacijski strukturi. Vse te spremembe pa so zahtevale spremembe tudi na drugih področjih, med njimi vojaški infrastrukturi. Po izvedeni koncentraciji sil in sredstev v perspektivne objekte, ki jih uporablja Slovenska vojska, je sledilo zagotavljanje bivalnih in delovnih zmogljivosti, kjer je nastanjena poklicna vojska. Sledeč cilju razviti majhno in dobro usposobljeno vojsko, so bili posodobljeni ali na novo zgrajeni tudi nekateri objekti, namenjeni izobraževanju, usposabljanju in urjenju. Pripadnik je najpomembnejši in ključni dejavnik v delovanju Slovenske vojske. Celostna skrb za pripadnike Slovenske vojske je postala s profesionalizacijo vojske pomembna dejavnost, ki pa do danes še ni zaživela v celoti. Prostorska urejenost za izvajanje programov celostne skrbi za pripadnike Slovenske vojske je marsikje še v obliki načrtov.
Keywords: vojaška infrastruktura, celostna skrb, vojašnica, Slovenska vojska, military infrastructure, integral care, barrack, Slovenian Army
Published: 18.08.2009; Views: 2156; Downloads: 179
.pdf Full text (729,50 KB)

3.
ODNOS ZAPOSLENIH V VRTCU DO ZDRAVEGA NAČINA ŽIVLJENJA
Anja Cesarec, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo predstavlja temo odnos zaposlenih v vrtcu do zdravega načina življenja. Predstavili smo zdravje, dejavnike, ki vplivajo na stopnjo zdravja in dejavnike, ki vplivajo na življenjski slog, kot so kajenje tobaka, način prehranjevanja, telesno aktivnost, uživanje nedovoljenih drog in alkohola ter stres. Posebno poglavje pa je namenjeno skrbi za zdrav način življenja. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, narejene v vrtcu Rogaška Slatina, enota Izvir. V raziskavo, ki smo jo izvedli v mesecu decembru 2008, je bilo vključenih 23 zaposlenih v vrtcu. Rezultate smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 26 vprašanj. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali se zaposleni v vrtcu pravilno prehranjujejo, dovolj ukvarjajo s telesnimi aktivnostmi in kakšen odnos imajo do razvad. Ugotoviti smo želeli tudi, kako pogosto se znajdejo v stresni situaciji in ali starost zaposlenih v vrtcu vpliva na zdrav način življenja. Ugotovitve so pokazale, da se zaposleni v vrtcu večinoma pravilno prehranjujejo, da se premalo ukvarjajo s telesnimi aktivnostmi v prostem času, da večinoma ne kadijo in ne uživajo alkohola prekomerno ter da se večina občasno znajde v stresni situaciji. Ugotovitve so pokazale tudi, da starejši od 36 let živijo bolj zdravo.
Keywords: Zaposleni v vrtcu, zdravje, življenjski slog, skrb za zdrav način življenja.
Published: 25.11.2009; Views: 2410; Downloads: 346
.pdf Full text (1,27 MB)

4.
Potrebe ljudi po zdravstveni negi
Brigita Grdun, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Potrebe ljudi po zdravstveni negi, smo zajeli starostnike, stare 65 let in več, ter prikazali njihove potrebe po zdravstveni negi. Diplomsko delo obsega teoretični in raziskovalni del. Za pripravo diplomskega dela je bilo potrebno opraviti terensko delo, obiskali smo starostnike v domu starejših občanov Črnomelj. Želeli smo spoznati in opisati potrebe po zdravstveni negi ter ugotoviti, ali je zmanjšana oziroma popolna nesposobnost opravljanja osnovnih življenjskih aktivnosti razlog za sprejem v Dom starejših občanov. V prvem delu diplomskega dela smo opredelili pojem »potreba«, predstavili hierarhijo potreb po Masslowu, za tem pa smo opisali zdravstveno nego in vlogo medicinske sestre pri zadovoljevanju osnovnih življenjskih aktivnosti pri starostnikih. V drugem delu smo prikazali rezultate, kateri so nam dokazali, da je razlog za sprejem v Dom starejših občanov, predvsem nesposobnost starostnikov skrbeti sam zase, ter tudi rehabilitacija po poškodbah, kot so padci, oziroma rehabilitacija po boleznih. Rezultati so bili pričakovani in so potrdili cilje, katere smo si zastavili.
Keywords: Zdravstvena nega, potrebe, starostnik, staranje, zdravje, skrb.
Published: 10.06.2010; Views: 1943; Downloads: 393
.pdf Full text (2,89 MB)

5.
SKRB ZA ZDRAVJE V VRTCU
Renata Brlič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela z naslovom Skrb za zdravje v vrtcu je bil ugotoviti, kako oz. na kakšen način vzgojiteljice skrbijo za zdravje otrok v vrtcu. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo opisali vse vrste zdravja, in sicer družbeno, duševno, osebno, čustveno, telesno, duhovno, opisala sem determinante zdravja, ki vplivajo na naše zdravje ter kako vzgojiteljice sodelujejo s starši. Predstavili smo vlogo vrtca v skrbi za zdravje in njegovo povezavo s področji iz Kurikuluma. Izpostavili smo pomembnost osebne higiene: umivanje rok in zob, pravilna in zdrava prehrana, gibalne aktivnosti, počitek, spanje in prezračevanje. Empirični del vsebuje ugotovitve, ki smo jih zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika za vzgojiteljice v treh enotah Vrtca Studenci Maribor v mesecu aprilu 2010. Spraševali smo se, ali vzgojiteljice skrbijo za zdravje otrok, kako to izvajajo in ali imajo dovolj znanja za to. Zanimalo nas je, če si otroci v vrtcu umivajo roke pred jedjo in zobe po jedi. Prav tako nas je zanimalo, ali otroke seznanjajo z zdravim načinom prehranjevanja. Rezultati obdelave podatkov kažejo, da imajo vzgojiteljice dovolj znanja o skrbi za zdravje otrok v vrtcu, da pri otrocih razvijajo odnos do zdravega načina prehranjevanja, da vedno prezračujejo igralnico in da si otroci vedno umijejo roke pred jedjo. Prišli smo do odgovora, da si otroci prvega starostnega obdobja (1 — 3 let) ne umivajo zob v vrtcu. V drugem starostnem obdobju (3 — 6 let) pa si zobe v vrtcu umivajo skoraj vsi.
Keywords: predšolski otrok, vzgojiteljica, skrb za zdravje, skrb za osebno higieno, Kurikulum za vrtce
Published: 09.07.2010; Views: 3905; Downloads: 575
.pdf Full text (2,64 MB)

6.
VLOGA VZGOJITELJICE V SKRBI ZA ZDRAVJE PREDŠOLSKIH OTROK
Bernarda Kukovec, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Vloga vzgojiteljice v skrbi za zdravje predšolskih otrok je opisan predšolski otrok, njegove razvojne značilnosti in razvojne potrebe. Opisali smo zdravje, vrste zdravja, in sicer duševno, osebno, čustveno, telesno in duhovno. Nadalje smo opisali dejavnike, ki vplivajo na zdravje, kot so zdrava prehrana, telesna aktivnost, počitek, osebna higiena-pri higieni smo izpostavili pomembnost, kot je umivanje rok in zob zer zobozdravstveno preventivo. Posebno poglavje smo namenili vlogi vzgojiteljice pri skrbi za zdravje predšolskih otrok in dejavnosti v vrtcu, ki so usmerjene k ohranjanju zdravja otrok v povezavi s cilji kurikula ter poudarili pomen sodelovanja vrtca s starši predšolskih otrok. Predstavljeni so tudi nekateri projekti zdravja v vrtcu Markovci, v katerih je cilj seznanitev predšolskih otrok s pravilnim načinom življenja.
Keywords: predšolski otrok, vzgojiteljica, vrtec, skrb za zdravje, kurikulum za vrtce
Published: 10.11.2010; Views: 2092; Downloads: 564
.pdf Full text (1,53 MB)

7.
Vklučevanje pacienta s shizofrenijo v vsakdanje življenje
Azra Alić, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je obravnavana duševna bolezen shizofrenija in vključevanje pacientov s to boleznijo v vsakdanje življenje po odpustu iz bolnišnice. Predstavljene so možnosti posameznika, ki ima shizofrenijo, da doseže raven funkcioniranja v vsakdanjem življenju po hospitalizaciji, kot ga je imel pred boleznijo in vloga medicinske sestre pri tem. Shizofrenija je opisana kot bolezen s številnimi predsodki, ki so v družbi še zmeraj prisotni. V okviru diplomskega dela je bila izvedena kvalitativna raziskava s pomočjo študije primera in intervjuja osebe s shizofrenijo, ki živi v domačem okolju. Rezultati raziskave so pokazali, da lahko oseba s shizofrenijo po odpustu iz bolnišnice, ob lastnem trudu z veliko volje in motivacije, ter s pomočjo svojcev in nekaterih služb, živi normalno življenje in se uspešno vključuje v družbo. Ugotavljamo, da lahko oseba s shizofrenijo doseže zadovoljivo kakovost življenja.
Keywords: pacient, shizofrenija, duševna bolezen, zdravstvena nega, skupnostna skrb
Published: 10.03.2011; Views: 2486; Downloads: 696
.pdf Full text (444,78 KB)

8.
VPLIV RAZVAD NA ZDRAVJE ZOB IN USTNE VOTLINE
Maja Zakelšek, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Vpliv razvad na zdravje zob in ustne votline je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Opisali smo najpogostejše razvade otrok: sesanje dude, hranjenje po steklenički, sesanje palca, uživanje sladkarij in sladkih pijač in grizenje predmetov. Predstavljen je bil tudi pomen skrbi za zdrave zobe, zobne higiene, obiska pri zobozdravniku, vloge staršev in vloge vzgojiteljev pri ohranjanju zdravih zob. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnili starši otrok vrtca Slivnica v letu 2010. Namen raziskave je bil ugotoviti najpogostejše razvade, ki vplivajo na zdravje zob otrok v vrtcu Slivnica, in ali se starši zavedajo teh razvad pri svojem otroku in če jih poskušajo odpraviti. Dobljene rezultate anonimnega anketnega vprašalnika smo preučili in grafično prikazali. Prišli smo do ugotovitev, da so najpogostejše razvade otrok v vrtcu Slivnica uživanje sladkarij, sledi pitje sladkih pijač, nato sesanje dude, hranjenje po steklenički ter sesanje palca. Starši so v večini poskušali odpraviti razvado in jim je to tudi uspelo. Nekaj jih je poskušalo odpraviti razvado, vendar brez uspeha. So pa tudi starši, ki niso poskušali odpraviti razvad, kar je zaskrbljujoče, saj se tisti starši očitno ne zavedajo, kako vplivajo razvade na otrokov razvoj zob in ustne votline.
Keywords: predšolski otrok, skrb za zdrave zobe in ustno votlino, razvade, preprečevanje razvad.
Published: 19.05.2011; Views: 2156; Downloads: 210
.pdf Full text (866,35 KB)

9.
PREHRANA NOGOMETAŠA V PRIPRAVLJALNEM OBDOBJU
Marko Mladenović, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Prehrana je v sodobnem svetu čedalje pomembnejši del posameznikove skrbi za zdravje. Zaradi hitro spreminjajočih se pogojev za življenje in izrednega napredka znanosti se tudi način prehranjevanja sodobnega človeka zelo hitro spreminja. Temelj zdravega načina življenja in hkrati preprečevanja bolezni, ki se ga moramo dovolj jasno zavedati, je prav zdrava prehrana. Športna prehrana je termin, ki se normalno uporablja za tiste vidike znanosti o prehrani, ki so povezani s prehrano in telesno aktivnostjo. Športna prehrana je torej del celotnega načina življenja in je predvsem hrana, ki s svojo sestavo čim bolj učinkovito podpre organizem med procesom treniranja ter ga hkrati čim manj obremeni. V tem pomenu je športna prehrana seveda tudi zdrava prehrana. Pomen ogljikovih hidratov za boljšo telesno sposobnost in kondicijo v primerjavi z beljakovinami in maščobami je že dolgo znan. Ogljikohidratni tip prehrane, ki je združen s ciljnimi treningi, poveča rezerve glikogena v mišicah in jetrih in tudi zviša izkoristek ogljikovih hidratov. Naporna vadba in močno potenje pri nogometaših lahko povzroči večje izgube tekočine, kar posledično vodi v poslabšanje sposobnosti pri vadbi in na tekmah. Telo med naporom potrebuje več vode zaradi izgube tekočine s potenjem in pospešenim dihanjem.
Keywords: : Skrb za zdravje, zdrava prehrana, športna prehrana, telesna aktivnost, pomen zdrave prehrane za športnika.
Published: 21.07.2011; Views: 3195; Downloads: 428
.pdf Full text (788,85 KB)

10.
Seznanjenost odraslih o spremembah na koži in zaščiti kože
Anja Lešnik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Koža je po površini največji, najtežji in po funkciji najbolj vsestranski organ našega telesa, ki varuje vse druge organe v našem organizmu, služi kot ščit pred vplivi okolja, regulira telesno temperaturo, ima čutilno funkcijo in še bi lahko naštevali. Na površini kože se lahko pojavijo tudi različne spremembe, ki so lahko nenevarne, ali pa gre za maligne novotvorbe. Zaradi tega je treba površino kože skrbno opazovati in jo pregledovati, da lahko ob vsaki spremembi obiščemo zdravnika, ki nam pove, kakšna je vrsta spremembe. V prvem, teoretičnem delu diplomskega dela so predstavljeni anatomija, fiziologija in patologija kože. Prav tako so predstavljene različne vrste kože, ter spreminjanja skozi različna življenjska obdobja. Ker imajo zunanji dejavniki velik vpliv tako na naše počutje, kot tudi na videz kože, so predstavljeni tudi dejavniki tveganja, ki negativno vplivajo na kožo in preventiva negativnih dejavnikov. V drugem, empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo spomladi 2011 opravili v Zdravstvenem domu Mežica, v splošni ambulanti, med pacienti in pacientkami, ki so v tem času obiskali svojega osebnega splošnega zdravnika. Vprašalnik je bil sestavljen iz 30 vprašanj. Raziskati smo želeli, ali ženske bolje skrbijo za svojo kožo, kot moški, ali anketirani poznajo različne vrste kož in spreminjanje kože v različnih starostnih obdobjih, ter kako pogosto si odrasli pregledujejo kožo. Rezultati so pokazali, da je nekaj anketirancev osveščenih o spremembah na koži, o dejavnikih tveganja, ki vplivajo na kožo in o tem, kako se koža spreminja skozi starostna obdobja, vendar je še vedno več tistih, ki o tem ne vedo veliko, tistih, ki bi jih bilo potrebno poučiti o skrbi za kožo. Ženske bolje poznajo svojo kožo in bolje skrbijo zanjo, zato bi lahko svoje partnerje spodbujale in jim pomagale pri skrbi za kožo.
Keywords: anatomija kože, naloge kože, skrb za kožo, kožne spremembe
Published: 03.08.2011; Views: 1989; Downloads: 304
.pdf Full text (23,24 MB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica