| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 29
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Analiza delovnih mest v podjetju Kavarent-Damjan Jelenko s.p.
Barbara Grobelnik, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomskem delu smo se osredotočili na analizo delovnih mest v konkretnem delovnem okolju. V podjetju Kavarent Damjan Jelenko s. p. se do zdaj niso ukvarjali z analizo in sistemizacijo delovnih mest. Menijo, da ne potrebujejo sistemizacije, saj ta v slovenski zakonodaji ni potrebna, če ima podjetje manj kot deset zaposlenih. Delavci posledično ne vedo, kaj so njihove ključne naloge in dolžnosti, podjetje ima težave pri zaposlovanju in tako je celotna slika podjetja neorganizirana. V teoretičnem delu smo na kratko opisali najpomembnejše pojme, ki se pojavljajo v literaturi, in opredelili različna mnenja avtorjev o posameznih pojmih. V empiričnem delu smo predstavili osnovne podatke, ki smo jih zbrali za analizo delovnih mest, jih opisali in na podlagi vprašalnikov, intervjuja in lastnega opravljanja dela pripravili opis delovnih mest. S tem diplomskim delom smo pripravili predlog za sistemizacijo delovnih mest. Prav tako smo podjetju predstavili opis delovnih mest, ki bi ga želeli uvesti v organizacijo. S pomočjo analize dela vsak delavec ve, kaj so njegove naloge in dolžnosti in tako lahko pripomore k boljši organiziranosti podjetja. Z upoštevanjem analize dela bi podjetje pristopilo k bolj urejenemu sistemu dela.
Keywords: Sistemizacija delovnih mest, analiza dela, opis delovnega mesta, organizacija, kompetence
Published: 28.03.2018; Views: 747; Downloads: 150
.pdf Full text (1,04 MB)

2.
ANALIZA DELOVNIH MEST NA STANOVANJSKEM SKLADU REPUBLIKE SLOVENIJE
Kaja Rebula, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Sistemizacijo obravnavamo kot normativ, ki ureja odnose med dvema glavnima elementoma na področju dela, to sta delovni proces in izvajalec delovnega procesa. Določa organiziranost delovnega procesa. Pod pojmom sistemizacija lahko razumemo tudi katalog delovnih mest z opisi. Podatke za opis delovnega mesta pridobivamo s pomočjo analize dela. Analiza dela je zapis vseh nalog in zahtev na delovnem mestu, fizikalnih in socialnih delovnih razmer, odgovornosti ter ostalih osebnostnih lastnosti, ki so pomembne za opravljanje določenega dela. Na primeru Stanovanjskega sklada RS bomo obdelali pomembnost in ustreznost sedanje sistemizacije. Stanovanjski sklad posluje od leta 1991, skozi leta pa sta se njegova vizija in poslanstvo spreminjala. Posledično so se spremenile dejavnosti, ki jih sklad izvaja. V diplomskem delu smo ugotavljali, ali obstoječa sistemizacija dohaja potrebe sodobnega časa. Zanima nas, ali se sistemizacija, ki je bila napisana leta 2004, še vedno sklada s sistemom vseh opravil na Stanovanjskem skladu RS, glede na spremembo delovnih procesov in organiziranosti. Obravnavali smo sistemizacijo in analizo dela v finančnem sektorju. Primerjali smo opise delovnih mest, katera so navedena v katalogu delovnih mest z rešenim vprašalnikom, katerega so izpolnili zaposleni v finančnem sektorju. Preko rešenega vprašalnika so nam zaposleni podali sliko njihovih opravil in aktivnosti, ki jih izvajajo na delovnem mestu. V diplomskem delu smo podali predloge za opise delovnih mest, pri katerih prihaja do razhajanj in s tem prispevali predlog sistemizacije za finančni sektor, ki ustreza sedanjem stanju na Stanovanjskem skladu RS. Prav tako smo ugotovili, da se pojavlja potreba po novih delovnih mestih. Sedanja sistemizacija ne kaže jasne in realne slike procesov, ki se v organizaciji odvijajo in njihove medsebojne povezave. Na podlagi podatkov, ki jih vsebuje zastarela sistemizacija, potrebe po novem delovnem mestu kadrovska služba v organizaciji ni zaznavala.
Keywords: Sistemizacija delovnih mest, analiza dela, javna uprava, opis delovnega mesta, Stanovanjski sklad Republike Slovenije
Published: 10.10.2016; Views: 976; Downloads: 107
.pdf Full text (1,27 MB)

3.
SISTEMIZACIJA DELOVNIH MEST V PODJETJU WOLPAR D.O.O.
Tanja Hauptman, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Za podjetje je ključnega pomena, da so njegovi zaposleni aktivno vključeni v sam delovni proces, saj bodo lahko le tako s svojim znanjem, izkušnjami in drugimi vrlinami aktivno sodelovali pri uspešnem poslovanju podjetja in njegovem trajnostnem razvoju. Sistemizacija delovnih mest v podjetju je ključnega pomena za vodstvo podjetja, saj predstavlja osnovno organizacijsko orodje, s katerim lahko le-ta izvaja ključne delovne procese upravljanja, kadrovanja in načrtovanja dela v sami organizaciji. Vodstvo podjetja Wolpar d.o.o. je zaradi povečanega obsega dela in posledično povečanega števila zaposlenih bilo primorano vzpostaviti učinkovit sistem, ki bo omogočal pregled nad posameznimi delovnimi procesi in nalogami posameznikov. V ta namen smo oblikovali ključne cilje in naloge, ki smo jih želeli skozi pripravo diplomske naloge razdelati in s pomočjo katerih bi lahko oblikovali ključen dokument, Akt o sistemizaciji delovnih mest. Cilj diplomske naloge je bil pripraviti dokument sistemizacije delovnih mest, ki bo vključeval zahtevane kompetence za posamezno delovno mesto. S tem smo želeli povečati učinkovitost v podjetju, izboljšati pretok informacij in nalog med vodstvom in zaposlenimi ter izboljšati postopek zaposlovanja novih kadrov. V okviru diplomske naloge smo tako za vodstvo podjetja Wolpar d.o.o. oblikovali predloge in opise posameznih delovnih mest ter pripravili predlog organizacijske strukture delovanja podjetja. Prav tako smo na podlagi zbranih informacij in teoretičnih osnov pripravili predlog akta o sistemizaciji delovnih mest, ki ga bo vodstvo podjetja implementiralo v svoje poslovanje.
Keywords: Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest, Organizacijska struktura, Sistemizacija dela, Delovno mesto, Zaposleni
Published: 10.10.2016; Views: 1913; Downloads: 538
.pdf Full text (1,20 MB)

4.
PRENOVA MODELA VREDNOTENJA DELOVNIH MEST PO ZAHTEVNOSTI
Radojka Pogorelec, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: V nalogi bo predstavljeno preoblikovanje modela vrednotenja delovnih mest v velikem podjetju. Od nastanka trenutno veljavnega vrednotenja delovnih mest v podjetju pred dvema desetletjema se je večina izvajalskih procesov v podjetju spremenila, posodobila in prilagodila poslovnemu okolju, zahtevam strank in spremembam tehnologije. V širšem okolju je prišlo do sprememb visokošolskega sistema izobraževanja z uvedbo bolonjske reforme. Procesne in tehnološke spremembe v podjetju so bile implementirane na delovna mesta skozi spremembe ključnih nalog v opisih delovnih mest, novi izobraževalni izidi bolonjskega sistema pa so bili uvedeni v sistemizacijo kot dodatek k obstoječim pogojem. Vrednotenje delovnih mest tem spremembam ni moglo v celoti slediti, predvsem zaradi formalnih podlag v obstoječi podjetniški kolektivni pogodbi. Zaradi navedenega se je uprava podjetja odločila, da je prenova vrednotenja delovnih mest eden od srednjeročnih strateških ciljev podjetja. Vrednotenje delovnih mest v obravnavanem podjetju temelji na razvrstitvi delovnih mest v skupine zahtevnosti. Z razvrstitvijo delovnih mest po zahtevnosti je povezana razvrstitev delovnih mest v tarifne razrede in določanje osnovne plače posameznemu zaposlenemu. Ustrezna rešitev je posodobitev in preoblikovanje modela vrednotenja delovnih mest. V nalogi bo skozi ta proces prikazana določitev značilnosti modela: posameznih skupin zahtevnosti, določitev kriterijev in njihovega vpliva na zahtevnost, ocena zahtevnosti delovnih mest in njihova umestitev v modelu. Določitev tarifnih razredov in plačnih količnikov ni cilj in predmet te naloge. Diplomska naloga bo s svojo vsebino bistveno prispevala k reševanju konkretnega problema v podjetju.
Keywords: zahtevnost dela, delovno mesto, sistemizacija delovnih mest, model vrednotenja delovnih mest
Published: 08.07.2016; Views: 1083; Downloads: 135
.pdf Full text (1,08 MB)

5.
SISTEMIZACIJA DELOVNIH MEST V REGIONALNI RAZVOJNI AGENCIJI LJUBLJANSKE URBANE REGIJE
Amela Bešković, 2015, bachelor thesis/paper

Abstract: Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) je bila ustanovljena leta 2001. Od sprejetja prve sistemizacije delovnih mest leta 2007 se je delo v agenciji precej spremenilo, močno pa se je povečalo tudi število zaposlenih. Ob sprejetju prve sistemizacije delovnih mest na RRA LUR je bilo namreč sedem zaposlenih, leta 2014 pa se je številka povzpela na 20 zaposlenih, pri čemer je bila večina njihovih delovnih nalog povezana z delom na projektih. Število zaposlenih se je povečevalo zgolj na področju projektov, in ne administracije, financ ali pravne službe. Tako prvotna sistemizacija delovnih mest ni bila več ustrezna.
Keywords: sistemizacija delovnih mest, delovno mesto, organizacija, zaposlovanje, pravilnik o sistemizaciji delovnih mest.
Published: 16.09.2015; Views: 918; Downloads: 175
.pdf Full text (4,24 MB)

6.
PRENOVA SISTEMIZACIJE DELA
Ana Drakslar, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo analizirali uporabo sistemizacije delovnih mest v slovenskih podjetjih, ki imajo vsaj 10 zaposlenih. V Sloveniji je z zakonom določeno, da morajo imeti podjetja z 10 ali več zaposlenimi urejeno sistemizacijo dela. V raziskavi smo preučevali, kakšna je urejenost sistemizacije v slovenskih podjetjih, kakšna je njena uporaba, uporaba kompetenc v sistemizaciji dela, seznanjenost podjetij oziroma odgovornih oseb za urejanje sistemizacije z vsebino ter namene in uspešnost uporabe. Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo podrobneje opisali, kaj sistemizacija dela je, kaj vsebuje, za kaj se uporablja ter njeno nastajanje. V empiričnem delu pa smo preučevali rezultate anket, ki so jih izpolnila slovenska podjetja, ter preverjali hipoteze. Raziskava je vključevala 100 podjetij. Na podlagi raziskave smo ugotovili, da sistemizacijjo v večini primerov uporabljajo večja podjetja, tista, ki imajo 50 ali več zaposlenih. Ta podjetja jo učinkovito uporabljajo in jo hkrati sproti dopolnjujejo, za razliko od malih podjetij, kjer je večinoma ne uporabljajo.
Keywords: sistemizacija delovnih mest, uspešnost, kompetence
Published: 14.05.2013; Views: 1137; Downloads: 165
.pdf Full text (1,44 MB)

7.
SISTEMIZACIJA DELOVNIH MEST V JAVNEM ZAVODU LJUBLJANSKI GRAD
Vinko Kumprej, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Če sodobno organizacijo vidimo kot dinamično, hitro prilagodljivo, usmerjeno k napredku in razvoju, neustrašno in odločno, mora biti temu prilagojena tudi sistemizacija dela, ki je sposobna slediti vsakemu koraku spreminjanja. S spreminjanjem organizacije se morata nujno spremeniti tudi sistemizacija in njen namen. Po razdružitvi Ljubljanskega gradu iz Javnega zavoda Festival Ljubljana in z ustanovitvijo novega Javnega zavoda Ljubljanski grad je potrebno izdelati novo sistemizacijo, saj so se z nastankom novega zavoda pojavili tudi novi delovni procesi. Namen diplomske naloge je priprava predlogov in dopolnitev akta o sistemizaciji dela, ki določa pogoje za zasedbo delovnega mesta, opredeljuje dela in naloge ter druge bistvene komponente delovnega mesta, vključno z umestitvijo v osnovni plačilni sistem in tako prispevati k ureditvi problema neustreznosti obstoječe sistemizacije. S pregledom in analizo obstoječe dokumentacije smo ugotovili, da je potrebna sprememba notranje organizacijske strukture zavoda. Ugotovili smo, kateri novi delovni procesi se pojavljajo, možnosti združevanja delovnih nalog in opravil in potrebe po vrednotenju novih delovnih procesov. Na osnovi zaključne raziskave smo oblikovali konkretne rešitve ter jih predstavili zaposlenim in odgovornim v javnem zavodu.
Keywords: sistemizacija delovnih mest, delovni procesi, delovne naloge
Published: 12.11.2012; Views: 2097; Downloads: 193
.pdf Full text (1,36 MB)

8.
RAZVOJ PROTOTIPA ZA PRIPRAVO STROKOVNEGA MNENJA O IZDELKU
Gašper Srečnik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je kot prototipna rešitev predstavljena informatizacija poslovnega procesa »priprava mnenja o izdelku« v lekarniškem zavodu Gorenjske lekarne (v nadaljevanju »organizacija«). Zaposleni v organizaciji morajo biti seznanjeni z ažurnimi informacijami posameznega strokovnega mnenja o izdelku, npr. v kateri fazi se proces nahaja, ali je izdelek po »strokovnem mnenju o izdelku« odobren s strani strokovne službe/direktorja ter kakšna je kvaliteta informacij po mnenju. Informacijski sistem, ki predstavlja ogrodje za informatizacijo, je Microsoft Office SharePoint Server (v nadaljevanju MOSS), medij pa je lokalni intranet. MOSS omogoča informacijsko podporo delovnim tokom. Prilagaja se lahko obveščanje, ki se proži, ko so v informacijski sistem vneseni posamezni podatki oz. ko je na osnovi raznovrstnih podatkov dosežena določena kvaliteta ali kvantiteta informacij. Predstavljeni so vidiki, ki jih je potrebno upoštevati, in aktivnosti, ki jih je potrebno izvesti, da bi bila informatizacija poslovanja uspešna. Poslovni proces je kot vzorčen primer za informatizacijo drugih poslovnih procesov eden izmed procesov bodočega celovitega informacijskega sistema - intraneta. Na enem mestu združene natančne informacije, ki dosežejo zaposlene takoj, ko so objavljene, pripomorejo k boljšemu odločanju pri poslovanju, z obveščanjem, ki je prilagojeno posameznikom, pa se minimizira možnost za nastop dezinformacije. V sklepnem delu diplomske naloge je nakazano, kako s pravimi informacijami informirati posamezne profile ali skupine uporabnikov, saj uporabniki za svoje delovanje v organizaciji potrebujejo točno določene informacije, vse to pa mora biti v skladu s sistemizacijo delovnih mest organizacije.
Keywords: informatiziranje procesov, optimiziranje procesov, vitek proces, SharePoint, sistemizacija delovnih mest
Published: 03.10.2012; Views: 703; Downloads: 46
.pdf Full text (936,05 KB)

9.
ORGANIZACIJA KADROVSKE SLUŽBE V PERUTNINI PTUJ D.D.
Marina Topolovec, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo predstavili organizacijo kadrovske službe v družbi Perutnina Ptuj d. d. Kadrovska služba je eden izmed najpomembnejši dejavnikov organizacije, saj nudi pomoč zaposlenim in organizira dela, ki so potrebna za izvajanje kadrovske funkcije. V prvem delu smo s pomočjo strokovne literature opisali definicijo organizacije. Danes se namreč organizacije na trgu dela srečujejo s konkurenco, zato se morajo organizacije strokovno izobraževati in usposabljati kadre, da lahko uspešno konkurirajo na tržišču. Kadri v organizacijah pridobivajo vse večji pomen, saj se organizacije zavedajo, da so kadri tisti, ki zadovoljujejo potrebe organizacije in skrbijo za njen razvoj. Organizacije uporabljajo različne modele za izvajanje kadrovske funkcije. Vse pogostejši model pri izvajanju kadrovske funkcije je Michiganski model, kateri govori, da je potrebno delovno silo izkoristiti. Novi elementi, ki obravnavajo kadrovsko funkcijo kot sistem, pa temeljijo na spreminjanju značaja človeka na področju usposabljanja in izobraževanja. Navedli smo pravne osnove za izvajanje kadrovske funkcije, katere je potrebno uporabiti in upoštevati pri zaposlenih. Opisali smo nekatere kadrovske procese, ki jih opravljajo kadrovski strokovnjaki pri urejanju delovnih razmerij. Opredelili in opisali smo sistemizacijo delovnih mest za ureditev nove sistemizacije dela. V drugem delu smo predstavili zgodovino in organizacijo Perutnine Ptuj d. d., ki se ukvarja s perutninarstvom, in sicer od pridelave osnovnih surovin, reje, do proizvodnje končnega izdelka. Predstavili smo gibanje števila zaposlenih v podjetju in število zaposlenih v Skupini Perutnina Ptuj. Predstavili smo število kadrovskih strokovnjakov po izobrazbeni strukturi in sistemizacijo dela z opisom delovnih nalog. Na podlagi strokovne literature dosedanjih delovnih mest, ki so preobsežna, smo sistemizirali novo delovno mesto »referent«. Nova sistemizacija delovnega mesta bi kadrovsko službo razbremenila, s čimer bi se povečala skrb za razvoj kadrov, ki je ena najpomembnejših funkcij kadrovske službe.
Keywords: Organizacija, kadrovska funkcija, kadrovski procesi, sistemizacija delovnih mest.
Published: 07.08.2012; Views: 3299; Downloads: 425
.pdf Full text (650,87 KB)

10.
IZPOSTAVA UPRAVE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE KOT DEL ORGANIZACIJSKE STRUKTURE ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
Dejan Grah, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami so dolžne skrbeti država, občine in posamezniki. Naloge varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki so v pristojnosti države, opravlja med drugimi tudi Ministrstvo za obrambo z enim izmed njegovih štirih organov v sestavi, in sicer Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Ta je razdeljena na trinajst izpostav. Ena izmed teh je Izpostava URSZR Murska Sobota, ki pokriva področje pomurske regije in zajema 4 upravne enote ter 27 občin, s katerimi izpostava nenehno sodeluje na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami z različnimi aktivnostmi. Posebnost te izpostave je tudi, da meji na tri sosednje države, zato je potrebno sodelovanje na tem področju tudi z njimi. Da bi bila Izpostava URSZR Murska Sobota pri opravljanju nalog s področja zaščite in reševanja čim bolj uspešna in učinkovita, je organizacijsko sestavljena iz upravnega dela, logističnega središča in regijskega centra za obveščanje. Ta center je bolj znan po svoji klicni številki 112. Prav na to številko pa pokliče posameznik, ki je opazil naravno ali kako drugo nesrečo. Na podlagi pridobljenih informacij o nesreči začne operater v centru za obveščanje z aktiviranjem, alarmiranjem in obveščanjem sil za zaščito reševanje in pomoč.
Keywords: organizacijska struktura, sistemizacija delovnih mest, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Published: 04.06.2012; Views: 1443; Downloads: 115
.pdf Full text (439,99 KB)

Search done in 0.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica