Search the digital library catalog

Abstract: V nalogi je predstavljena vpeljava orodja Twyn v proces nadzora kakovosti. Za izboljšanje kakovosti izdelkov podjetja Monter Dravograd d. o. o smo uvedli sistem, ki temelji na obogateni resničnosti in omogoča vizualizacijo pravilno izdelanega kosa v realnem času. V nalogi je predstavljeno podjetje, orodje Twyn in izdelek, na osnovi katerega smo vpeljali orodje v proces. Za izdelavo zaključnega dela smo uporabili metodo zbiranja podatkov, eksperimentalno metodo in opisno metodo. Predstavljeni so rezultati pregleda in finančna analiza vpeljave, ki se je izkazala kot učinkovita. Izboljšali smo kakovost samih izdelkov, kar potrdi tudi drugo hipotezo.
Keywords: sistem kakovosti, analiza stroškov, optimiziranje, vpeljava, Twyn view
Published in DKUM: 24.06.2025; Views: 0; Downloads: 40
Full text (10,22 MB)

Abstract: Kontroling je razširjen ekonomski pojem, ki ga teoretiki pojmujejo na številne načine, v praksi pa je kontroling dejavnost, ki nudi poslovodstvu in drugim uporabnikom informacij pomoč pri odločanju za doseganje ciljev podjetja. To diplomsko delo se ukvarja s pregledom teorije na področju kontrolinga za lažje razumevanje, kaj predstavlja kontroling kot dejavnost v podjetju in kakšno vlogo ima. Na podlagi predhodnih raziskav na to temo išče možne rešitve za merjenje kakovosti dejavnosti kontrolinga. Pridobljene ugotovitve nato aplicira na dejavnost kontrolinga v podjetju X in merjenje le-te. Pri tem si pomaga z internimi dokumenti podjetja X in intervjuji z zaposlenimi v podjetju tako iz oddelka kontrolinga kot uporabniki kontroling informacij. Diplomsko delo išče odgovore na dve raziskovalni vprašanji: »Kdaj je dejavnost kontrolinga kakovostna?« in »Ali je izvajanje kontrolinga v podjetju X kakovostno?« Na podlagi teoretičnih dognanj in raziskav na to temo smo prišli do sklepa, da je kakovost dejavnosti kontrolinga odvisna od treh vidikov, in sicer kakovostnega informacijskega sistema, kakovostnih kontroling informacij in kakovostnega dela kontrolerjev. Ti vidiki so med seboj tesno povezani. Kakovosten informacijski sistem kontrolinga je pogoj za uspešno delovanje oddelka kontrolinga. Rezultat tega informacijskega sistema so kontroling informacije, katerih kakovost vpliva na zaupanje uporabnikov informacij v kakovost dejavnosti kontrolinga. Kakovost pa zajema tudi zavzeto delo kontrolerja, ki z razlago teh informacij motivira uporabnike za sprejemanje pravilnih odločitev. Ti trije vidiki torej nudijo odgovor na prvo raziskovalno vprašanje: »Kdaj je dejavnost kontrolinga kakovostna?« Raziskovalno vprašanje »Ali je izvajanje kontrolinga v podjetju X kakovostno?« pa se rešuje z analizo kakovosti dejavnosti kontrolinga v podjetju X. S pomočjo smiselnih kriterijev, internih dokumentov, intervjujev z zaposlenimi in kratke ankete se analizira informacijski sistem kontrolinga v podjetju X, informacije za odločanje, ki jih prejmejo uporabniki in raven pomoči, ki jo zaposleni v kontrolingu nudijo odločevalcem. Z naštetimi orodji in podjetju X prilagojenim načinom merjenja kakovosti dejavnosti kontrolinga v diplomskem delu zaključimo, da se dejavnost kontrolinga v podjetju X izvaja kakovostno.
Keywords: kontroling, merjenje kakovosti kontrolinga, dejavnost kontrolinga, informacijski sistem poslovodnega računovodstva
Published in DKUM: 09.10.2023; Views: 302; Downloads: 62
Full text (1,01 MB)

Abstract: V magistrskem delu sem na podlagi pregleda literature mednarodnih standardov, priročnikov in raziskav razvil model za ocenjevanje kakovosti javnega prevoza. Model predlaga nov koncept kvalitete storitev: kvalitetna storitev javnega prevoza je storitev, ki ponuja čim višjo občuteno hitrost potovanja za čim več potencialnih uporabnikov s čim manj resursi. Predlaga tudi nov konceptualni okvir: elementi kakovosti so horizontalno klasificirani na fizične/objektivne in psihične/subjektivne; vertikalno pa so klasificirani na elemente postaje, linije in omrežja. Model je namenjen primerjavi omrežij javnega prevoza, vrednotenju sprememb omrežja in za izvajanje monitoringa kvalitete storitev.
Keywords: ocenjevanje kakovosti storitev, prometni sistem, trajnostna mobilnost, javni prevoz, postaja, linija, omrežje, potovalne navade, EN 13816:2003, primerjalna evalvacija (ang. benchmarking)
Published in DKUM: 17.01.2022; Views: 1027; Downloads: 143
Full text (12,46 MB)

Abstract: Izhodišča. Sestavni del zdravstvenih sistemov je primarna zdravstvena oskrba (PZO), prevladujoč model oskrbe v Evropi v PZO pa družinska medicina. Za funkcioniranje sistemov je potrebno ustrezno financiranje in organizacija dela, oboje je potrebno za ustrezen dostop, ki predstavlja element enakosti v PZO. Namen. Namen raziskave je bil opredelitev KK in analiza dostopa do PZO glede organizacije dela in financiranja, cilji pa ocena KK za PZO glede strukture/pogojev, postopkov/procesov in izidov, ocena elementov kakovosti PZO, primerjava rezultatov za Slovenijo (SLO) z drugimi državami in oblikovanje priporočil za nosilce odločanja zdravstvenega sistema v SLO. Bolniki in metode. Raziskava je bila del mednarodne raziskave Quality and Costs of Primary care in Europe (QUALICOPC) v 34 državah v obdobju od leta 2011 do 2013. Uporabili smo podatke desetih držav centralne in vzhodne Evrope (CEECs): Bolgarija, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška in SLO. Analizirali smo odgovore iz dveh vprašalnikov za 2103 naključno izbranih zdravnikov družinske medicine ter 18819 njihovih bolnikov. Uporabili smo več statističnih metod: predstavitev podatkov z opisnimi statistikami, frekvenčnimi porazdelitvami, srednjimi vrednostmi in variacijskimi razmiki, definiranje KK z deleži, preizkušanje domnev z različnimi testi ter iskanje povezav med spremenljivkami s faktorsko analizo. Rezultati. Glede organizacije dela je analiza odgovorov bolnikov v SLO in CEECs pokazala, da so bili nizki deleži bolnikov z negativnimi izkušnjami pri vprašanjih za potovalni čas več kot eno uro od doma do ambulante, nezmožnost dobiti obisk na domu, oddaljenost ambulante ter nepoznavanje, kako do storitev zvečer, ponoči in med vikendom, glede finančne dosegljivosti o tem, da bi zdravnika preveč skrbel denar, o preložitvi obiska zdravnika, ker niso imeli ali zavarovanja ali iz drugih finančnih razlogov in glede preložitve oz. opustitve obiska zdravnika. Najbolj značilne spremenljivke za organizacijo dela PZO so bile uporaba računalnika, število disciplin v posamezni ambulanti/centru, uporaba medicinske dokumentacije predhodnega zdravnika, delež naročenih bolnikov, dosegljivost ambulante/centra po 18 h in število ur, ko je ambulanta odprta. Primerjava KK v SLO in CEECs je pokazala več statistično značilnih razlik. Za KK strukture/pogojev smo ugotovili, da so imeli slovenski zdravniki v primerjavi z zdravniki iz CEECs statistično značilno različno in 1) več pripomočkov za delo (SLO 15,30, CEECs 13,0), 2) večje število strokovnjakov (SLO 4,18, CEECs 2,60), 3) višje število bolnikov na listi zdravnika (SLO 1950,01, CEECs 1894,7), 4) v delovnem dnevu višje število stikov (SLO 45,27, CEECs 33,7), 5) in krajše posvete z bolniki (SLO 9,59 min, CEECs 13,1 min), 6) nižje število hišnih obiskov (SLO 2,21, CEECs 6,9), 7) je bila redna zaposlitev pogostejša oblika zaposlitve (Slovenija 73,7 %, CEECs 30,1 %), 8) je bila plača pogostejši dohodek (SLO 85,2 %, CEECs 61,5 %), 9) večkrat so delali z medicinsko sestro (SLO 98,1 %, CEECs 87,8 %), in 10) sodelovali s patronažno sestro (SLO 76 %, CEECs 41,8 %). Za KK postopkov/procesov smo dokazali, da so slovenski zdravniki uporabljali statistično značilno različno in 1) več kliničnih smernic (SLO 3,85, CEECs 3,15), 2) sodelovali v več programih obravnave kroničnih bolezni (SLO 1,71, CEECs 1,13), 3) sami obravnavali več diagnoz (SLO 11,42, CEECs 9,09) ter 4) izvajali več posegov (SLO 2,43, CEECs 1,30). Zaključek. Izsledki raziskave kažejo, da bi bilo potrebno v Sloveniji na področju PZO izpeljati nekatere spremembe. Glede financiranja bi bilo razen glavarine in plačila za storitve, koristno vključiti nagrajevanje kakovosti dela, kot orodje za merjenje kakovosti predlagamo KK za postopke/procese in izide oskrbe, glede organizacije dela multidisciplinarni model oskrbe, nadaljevanje nižanja glavarin in vključevanje novih zdravnikov družinske medicine, na nivoju države pa vzpostavitev neodvisne tehnične ustanove.
Keywords: primarna zdravstvena oskrba, družinska medicina, organizacija dela, sistem financiranja, enakost, dostop do oskrbe, Slovenija, države centralne in vzhodne Evrope, kazalci kakovosti, priporočila
Published in DKUM: 18.03.2021; Views: 1323; Downloads: 183
Full text (5,98 MB)

Abstract: Družbenim in tehnološkim spremembam sledi vse bolj dinamičen življenjski ritem, prosti čas je dragocen, vse bolj smo ekološko ozaveščeni, poudarjamo zdrav življenjski slog in spoštljiv odnos med ljudmi. Ozaveščenih kupcev, ki se zavedajo svojih pravic, pri odločanju za nakup izdelkov ali storitev ne vodijo več zgolj tehnične karakteristike izdelkov in cena, temveč je odločitev za nakup pogosto odvisna od odnosa, ki ga ima podjetje do zaposlenih, kupcev in okolja. Na drugi strani si podjetja prizadevajo preseči pričakovanja kupcev ter si zagotoviti dolgoročni obstoj in razvoj. V želji, da bi sledili nenehno menjajočim se zahtevam kupcev, se vse več podjetij odloča za vzpostavitev poslovanja po načelih managementa kakovosti. Najbolj uveljavljen in razširjen sistem za vzpostavitev vodenja kakovosti v mednarodnem merilu je Standard za sistem vodenja kakovosti ISO 9001. Poslovanje po načelih managementa kakovosti prinaša podjetjem številne prednosti in koristi, kar smo izpostavili v delu diplomskega seminarja ter na podlagi primera managementa kakovosti v praksi potrdili zastavljene hipoteze in predpostavke.
Keywords: Kakovost, zagotavljanje kakovosti, management kakovosti, celovito obvladovanje kakovosti, sistem vodenja kakovosti.
Published in DKUM: 08.12.2020; Views: 1442; Downloads: 312
Full text (946,40 KB)