Search the digital library catalog

Abstract: Okolje, kot zbir raznih sfer, ki obsega vse od tal pa do zraka, potrebuje celovit in skupen pristop glede pravne in dejanske ureditve. Na tej predpostavki sloni tudi institut okoljevarstvenih dovoljenj. Evropska unija, med drugim, poskuša z omejevanjem obremenjevanja okolja z uvedbo okoljevarstvenih dovoljenj in zahtevo, da države članice ta institut prenesejo v njihove pravne rede. Okoljevarstvena dovoljenja so bila v pravni red Republike Slovenije prenesena preko Zakona o varstvu okolja ter raznih uredb, ki iz tega zakona izhajajo ter podrobneje urejajo okoljevarstvena dovoljenja. Okoljevarstvena dovoljenja so številčna in tudi obširna, vendar jih lahko razporedimo v tri glavne oziroma večje skupine. Največja in najbolj obširna skupina glede števila podvrst dovoljenj je skupina okoljevarstvenih dovoljenj, ki izhajajo iz 82. člena Zakona o varstvu okolja in so urejena s številnimi uredbami, pri čemer ima vsako dovoljenje specifične pogoje za pridobitev ter kasneje tudi različno vsebino. Drugi dve vrsti sta okoljevarstveno dovoljenje za obrate, ki predstavljajo večje tveganje za okolje in pa dovoljenje za naprave, ki lahko povzročajo onesnaževanje večjega obsega, ki pa nista zato nič kaj manj obširni in specifični, ravno nasprotno. Kot vso pravo pa se tudi pravo varstva okolja, in s tem tudi institut okoljevarstvenih dovoljenj ter pogoji za pridobitev teh, konstantno spreminja in prilagaja dejanskim razmeram, kar je glede na vse večje onesnaževanje in obremenjevanje okolja zelo zahtevna naloga tako zakonodajalca Evropske unije kot našega nacionalnega zakonodajalca, ki zahteve Evropske unije med drugim tudi vnaša v naš pravni red. Tako je smisel diplomske naloge predvsem čimbolj sistematično predstaviti sistem okoljevarstvenih dovoljenj v Sloveniji.
Keywords: okoljevarstvena dovoljenja, okolje, direktiva IED, direktiva SEVESO, razlike, podobnosti, Evropska unija, emisije, imisije.
Published in DKUM: 20.09.2017; Views: 731; Downloads: 99
Full text (682,42 KB)