| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 17
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
VPLIV SCHENGENSKEGA SPORAZUMA NA EKONOMSKE SVOBOŠČINE NOTRANJEGA TRGA EU
Iva Bedrač, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Schengen je izraz, ki se uporablja za dva mednarodna sporazuma: Schengenski sporazum in Schengenska konvencija. Osnovni namen Schengena je odprava mejne kontrole na notranjih mejah med državami članicami Evropske skupnosti ter nadzorovanje oziroma poostrena kontrola zunanjih meja s tretjimi državami, nečlanicami EU. Leta 1985, ko je skupina petih držav odpravila kontrole na notranjih mejah, se je oblikovalo tako imenovano Schengensko območje. Oblikovanje tega območja predstavlja za EU enega največjih dosežkov. Vzpostavitev območja brez notranjih meja, v katerem je omogočeno prosto gibanje oseb in blaga, je prineslo pomembne koristi za evropske državljane in podjetja. Schengensko območje je eno najpomembnejših sredstev, s katerimi lahko evropski državljani uveljavljajo svoje svoboščine in prispevajo k uspehu ter razvoju notranjega oziroma enotnega trga. V preteklih mesecih je Evropa doživela precejšen »šok« zaradi masivnega pritoka beguncev. To je ogrozilo Schengen in povzročilo mnogo posledic, ki jih bom obravnavala skozi diplomski projekt. V začetnem delu diplomskega projekta bom najprej predstavila Schengen, pojasnila njegov namen in kompleksnost. S tem se bom navezala tudi na Schengensko območje. Nato bom predstavila še notranji trg EU. Opisala bom štiri ekonomske svoboščine in zgodovino enotnega trga skozi prelomna obdobja. V praktičnem delu diplomskega projekta pa bom podala različne primere iz strokovnih člankov, s katerimi bom pridobila podatke o posledicah neizvajanja Schengenskega sporazuma na ekonomske svoboščine notranjega trga EU. Osredotočila se bom na posledice, ki bi jih utrpel prost pretok oseb, in na stroške, ki bi nastali zaradi kontrol na mejah.
Keywords: Schengenski sporazum, Schengenska konvencija, Schengensko območje, notranji trg, ekonomske svoboščine, posledice neizvajanja Schengena.
Published: 29.11.2016; Views: 1172; Downloads: 115
.pdf Full text (842,95 KB)

2.
Vpliv migrantske krize na prevoznike
Gregor Bratina, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomskem delu smo želeli prikazati vplive migrantske krize v Evropi na transportna podjetja v Sloveniji. Osredotočili smo se na posledice pri transportu blaga na evropskih transportnih poteh. Zato smo tematiko diplomskega dela omejili zgolj na območje Evrope, saj ima begunska kriza tukaj največji vpliv. V raziskavo smo zajeli slovenska transportna podjetja, ki poslujejo z državami, na katere je migrantska kriza imela največji vpliv. To so predvsem članice Evropske unije in podpisnice Schengenskega sporazuma. Podatke smo pridobili na osnovi ankete, ki smo jo poslali slovenskim podjetjem z logističnimi dejavnostmi. Izbirali smo transportna podjetja s poslovanjem in sodelovanjem na nivoju mednarodnega transporta. Z anketo smo pridobili podatke, ki predstavljajo konkretne primere. Želeli smo ugotoviti, v katerih segmentih se je vpliv migrantske krize odražal. Ker so se pojavile nekatere vzporednice med migrantsko krizo in obdobjem pred vstopom v Schengensko območje, smo raziskovali še pomen Schengenskega sporazuma. Izidi so osnovani na podatkih iz ankete, ki so pokazali, da migrantsko krizo in njen vpliv občuti okoli tretjina transportnih podjetij. To se odraža predvsem na dodatnih stroških porabe vozil, stroških zaposlenih, daljših dostavnih časih in drugih posledicah. Pristop Slovenije k Schengenskemu sporazumu je imel na transportna podjetja v večini pozitivne učinke. Podjetja so si enotna v oceni, da bi ponovna uveljavitev mejnih kontrol na notranjih mejah EU povišala stroške poslovanja podjetja.
Keywords: migrantska kriza, Evropska unija, Schengenski sporazum, transport blaga, transportne poti, posledice krize
Published: 21.11.2016; Views: 767; Downloads: 107
.pdf Full text (1,03 MB)

3.
Vstop državljanov tretjih držav v države pogodbenice Schengenskega sporazuma z dovoljenji za bivanje Republike Hrvaške
Janez Goršin, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Kmalu po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo je iz nje, v države pogodbenice Schengenskega sporazuma, želelo vstopiti več državljanov tretjih držav, ki so za vstop potrebovali vizum ali dovoljenje za bivanje, imeli pa so razna dovoljenja za bivanje na Hrvaškem. Ker smo mejni policisti, po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo, dobili nejasna navodila, katera dovoljenja za bivanje Hrvaške veljajo za vstop državljanov tretjih držav na območje pogodbenic Schengenskaga sporazuma, sem v diplomskem delu preučil ali je schengenski pravni red vključen v zakonodajo Evropske unije iz pristopne pogodbe Hrvaške v smislu veljavnosti dovoljenj za bivanje Hrvaške za vstop v države Schengenskega sporazuma kot tudi posebne pravice družinskih članov državljanov Evropske unije. Zanimalo me je, katera dovoljenja za bivanje Hrvaške veljajo za vstop državljanov tretjih držav v pogodbenice Schengenskega sporazuma, predvsem v smeri katera poglavja Zakonika skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (2006) je Hrvaška prevzela s Pristopno pogodbo med (državami Članicami Evropske Unije) ter Republiko Hrvaško o pristopu Republike Hrvaške k Evropski uniji s Sklepno listino (MPEUHR), 2013) ter pomen izraza »dovoljenje za bivanja države članice«. Dejstvo je, da policisti še vedno ne vedo natančno, katera dovoljenja za bivanje Hrvaške so dovolj za vstop v pogodbenice Schengena in katere ne. Zaradi tega prihaja do situacij, ko isti tujec v enakih okoliščinah potovanja pri nekaterih policistih lahko vstopi, pri drugih pa ja zavrnjen, ker ne poseduje veljavnega vizuma ali dovoljenja za bivanja. Problem je tudi, ko tujca z dovoljenjem za bivanje Hrvaške po vstopu kontrolirajo varnostni organi sosednjih držav, ki tudi ravnajo različno, ali pa je bil na zunanji meji pogodbenic Schengenskega sporazuma, s strani druge članice, zavrnjen in poskuša ponovno vstopiti v Slovenijo.
Keywords: schengenski sporazum, dovoljenje za bivanje, vizumi, mednarodno sodelovanje, primeri, diplomske naloge
Published: 29.10.2015; Views: 1184; Downloads: 167
.pdf Full text (975,54 KB)

4.
Problematika čezmejne kriminalitete na vlakih po vstopu R Hrvaške v schengensko območje
Adil Mušinović, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Republika Hrvaška se je z vstopom v Evropsko unijo zavezala, da bo v celoti prevzela schengenski pravni red. Ko bo le-tega prevzela v celoti, se bo schengenska meja prestavila na ozemlje Republike Hrvaške, zaradi česar bo posledično prišlo do ukinitev mejnih prehodov med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Slovenija se bo ob tem morala spopasti s problemom čezmejnega kriminala na vlaku, ki bo dobil prosto pot v Slovenijo in v vse evropske države. Po odpravi mejnega nadzora na vlaku bo nastal varnostni primanjkljaj, pretok oseb in blaga pa bo nenadzorovan. Iz preteklih izkušenj domnevam, da bi storilci kaznivih dejanj takšno situacijo takoj začeli izkoriščati, zato obstaja velika verjetnost, da bi po ukinitvi mejnih nadzorov prišlo do povečanja števila kaznivih dejanj na vlaku. V diplomskem delu so analizirani statistični podatki o kaznivih dejanjih za Postajo železniške policije Ljubljana (od 2000 do 2007) in Postajo mejne policije Dobova (od leta 2003 do leta 2013). Cilj analize je bil ugotovitev porasta in/ali upada obravnavanih kaznivih dejanj obeh postaj, vrste in državljanstva storilcev kaznivih dejanj ter primerjava med postajama. Na podlagi ugotovitev je mogoče domnevati, da bo po vstopu Republike Hrvaške v schengensko ozemlje, ko bo mejni nadzor ukinjen, prišlo do povečanja čezmejne kriminalitete, zato bi bila smotrna ustanovitev policijske postaje, ki bi delovala samo na vlakih. Slednja bi lahko nadzor opravljala na območju celotne Slovenije ali pa samo na območju določene policijske uprave. Delo na vlakih bi lahko opravljali policisti Postaje mejne policije Dobova, ki so v Sloveniji trenutno najbolj usposobljeni policisti za izvajanje policijskih postopkov na vlakih.
Keywords: policija, policijsko delo, mejna kontrola, schengenski sporazum, schengensko območje, čezmejna kriminaliteta, železniški promet, diplomske naloge
Published: 09.04.2015; Views: 698; Downloads: 103
.pdf Full text (845,72 KB)

5.
6.
7.
RAZVOJ, SEDANJOST IN PRIHODNOST SCHENGENSKEGA PRAVNEGA REDA
Boštjan Kosmač, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu obravnavam tako imenovani Schengenski proces od njegovega začetka leta 1985 pa vse do danes. Poudarek je na stanju v letu 2011, problemih in prihodnosti.
Keywords: Schengen, Schengenski sporazum, konvencija, Schengenski informacijski sistem, Amsterdamska pogodba in protokol, uredbe, širitev schengenskega prostora, priseljevanje, leto 2011, arabska pomlad, ukrepi posameznih držav članic.
Published: 20.03.2012; Views: 1695; Downloads: 243
.pdf Full text (374,46 KB)

8.
9.
10.
Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica