| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
POSLOVNA POGAJANJA Z JAPONCI
Tadeja Jamšek, 2011, master's thesis/paper

Abstract: V tej magistrski nalogi smo se ukvarjali s poslovnimi pogajanji na Japonskem. Japonska, ki je bila dolgo časa izolirana družba na otoku, izžareva veliko specifičnih značilnosti, ki se precej razlikujejo od evropske ali ameriške družbe, pa tudi drugih azijskih družb. Japonska je hierarhična družba, kjer se družbeni odnosi gradijo na osnovi spoštovanja starejših in nadrejenih. Posameznik v družbi nima večje vloge, saj je poudarek na kolektivnosti, zato tudi v pogajanjih nastopajo kot skupina, ki lahko šteje tudi do deset članov. Svoje pogajalce izbirajo glede na status in položaj, ki ga ima oseba v podjetju, pri tem pa za ženske za pogajalsko mizo ni prostora. Pogajanja z Japonci po navadi zahtevajo veliko časa, saj dajejo Japonci ogromno poudarka na podrobnosti v vseh pogajalskih fazah. Japonci so znani tudi po tem, da pri poslovanju nikoli ne tvegajo in so izjemno previdni. Vsaka njihova odločitev je vedno skupinsko sprejeta s soglasjem vseh hierarhičnih ravni od spodaj navzgor in utemeljena z zanesljivimi dejstvi ter analizami. Za Japonce je značilen miren, vljuden pogajalski slog, znani so tudi kot najmanj agresivni pogajalci. Med pogajanji težko rečejo »ne«, saj je njihov slog zelo posreden, zato se tudi izogibajo kazanju čustev. Veljajo za poštene in iskrene pogajalce, včasih pa delujejo precej pasivno, zaradi molčečnosti, ki pa ni mišljena kot tehnika zavajanja nasprotne strani, čeprav nekateri avtorji menijo drugače. Japonski pogajalci lahko tujce zmedejo tudi s postavljanjem zelo podrobnih in ponavljajočih se vprašanj, sami pa ob tem ne dajo veliko povratnih informacij. Na splošno iščejo Japonci harmonijo v odnosu, čeprav ni lahko pridobiti njihovega zaupanja. Za njih je zelo pomembno ohranjanje statusa in »obraza« oziroma časti in ugleda medtem, ko v želji po obojestranskem uspehu v integrativnih pogajanjih iščejo konsenz. Da bi mednarodni pogajalec uspel v pogajanjih z Japonci, je potrebno veliko potrpežljivosti, prepričljivosti, vljudnosti, skromnosti, osredotočanje na dolgoročne odnose in spoštovanje kulture. Če pri tem pride do spora, ni priporočljivo vključevati odvetnikov, saj slednje vidijo le kot sredstvo pri spodbujanju ciljev ene stranke in ne prispeva k harmoničnemu poslovnemu okolju. Na Japonskem imajo ustni dogovori še zmeraj velik pomen, čeprav se večinoma uporabljajo pisne pogodbe. Več kot sam podpis, jim pomeni izpolnjena obljuba, zvestoba in harmonija v odnosu, ki obenem predstavlja nekatere vrline Samurajev. Na pogajalčevo ozadje pa v največji meri vpliva kultura, saj le-ta pove kako in zakaj se ljudje obnašajo tako kot se. Japonsko uvrščamo med visoko kontekstne kulture, za katero je v komunikaciji značilno prepletanje besed, govorice telesa, posrednost in čustvena zadržanost. Besede in kretnje v različnih kulturah nimajo enakega pomena. Ko Japonci na vprašanje odgovorijo pritrdilno, to nikakor ne pomeni, da se s sogovornikom strinjajo, ampak samo, da razumejo povedano. Prav tako smeh ne pomeni vedno prijaznosti in odobritve, ampak lahko pomeni zadrego ali pomanjkanje razumevanja. Vsaka napaka v pogajanjih ima posledice na obeh straneh pogajalske mize, zato se od tujcev pričakuje, da poznajo protokolarna pravila, kadar vstopajo na Japonsko. Poslovne obleke morajo biti zelo konzervativne, pri pozdravu pa morajo biti zapeti vsi gumbi na obleki. Posebna protokolarna pravila veljajo tudi za izmenjavo vizitk, kjer je potreben priklon in sprejem vizitke z obema rokama v višini prsi, nakar je potrebno z vizitko ravnati enako spoštljivo kot z osebo, ki jo je izročila. Tudi pri izmenjavi daril je potrebna posebna pazljivost, saj lahko napačno darilo v napačnih okoliščinah meji na podkupovanje. V zadnjem času se govori tudi o razvoju japonskega managementa, ki vpliva na kulturo pogajanj in postavlja pod vprašaj tradicionalne lastnosti japonskega poslovanja in namiguje na približevanje ameriškemu načinu poslovanja. Teorija konvergence v tem smislu poudarja približevanje zahodnim državam, zaradi star
Keywords: Japonska, poslovna pogajanja, hierarhična družba, kolektivizem, soglasne odločitve, pogajalski slog, harmonija, Samuraji, kultura, protokol, management, konvergenčna teorija.
Published: 20.02.2012; Views: 2332; Downloads: 371
.pdf Full text (847,81 KB)

2.
STEBRI JAPONSKE DRUŽBE V OBDOBJU KAMAKURA ŠOGUNATA (1185-1333)
Katja Zorko, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Z vzpostavitvijo šogunata v Kamakuri se je na Japonskem začel srednji vek, ki je s seboj prinesel mnoge spremembe, tako na političnem in pravnem kot tudi družbenem, kulturnem ter verskem področju. Te spremembe so počasi, a vztrajno preoblikovale japonsko miselnost in se še danes odražajo skozi določene kulturne posebnosti. V prvem delu diplomske naloge sem se osredotočila na zgodovinski razvoj, ki je privedel do omenjenih sprememb. V drugem pa sem se posvetila upravo-pravnim posebnostim vojaške vlade v Kamakuri s poudarkom na upravni delitvi na uradnike džito in šugo ter opisom njihovih dolžnosti in pravic. Kot glavni vir pri opisovanju le-teh so mi služili prevodi originalnih listin iz kamakurskega obdobja. V zadnjem delu naloge sem se osredotočila na glavne nosilce sprememb v obravnavanem obdobju – samuraje ter njihovo vojaško in kulturno življenje. Tukaj sem se dotaknila osnovnih vrednot samurajev, kot jih razlaga njihov častni kodeks bušido, ter njihovega življenja na bojišču in izven njega. Ker je veliko vlogo v življenju samuraja igral tudi zen budizem, sem na kratko predstavila tudi vpliv, ki ga je imelo to versko gibanje na razvoj umetnosti in kulture.
Keywords: Japonska, šogunat Kamakura, srednji vek, samuraji, džito, šugo, bušido, zen budizem.
Published: 07.10.2015; Views: 542; Downloads: 81
.pdf Full text (2,11 MB)

Search done in 0.05 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica