1. The distribution of minerals in crucial plant parts of various elderberry (Sambucus spp.) interspecific hybridsNataša Imenšek, Vilma Sem, Mitja Kolar, Anton Ivančič, Janja Kristl, 2021, original scientific article Abstract: In view of growing requirements of the food industry regarding elderberries (genusSambucus), a need to increase their productivity and improve their chemical composition has emerged.With this purpose in mind, numerous elderberry interspecific hybrids have been created. In thepresent work, the content of minerals in their crucial plant parts was studied. It was also investigatedwhether superior genotypes regarding the mineral composition of berries and inflorescences could bepredicted at early stages of plant development. The results showed that elderberry leaves containedthe highest amounts of Ca, Mg, Mn, Zn, and Sr, while K and P were predominant in fruit stalks.Fe and Al prevailed in roots and Cu in bark. Although berries showed lower mineral contentcompared to other plant parts, their mineral content is not negligible and could be comparable toother commonly consumed berries. Genotypes with a favorable mineral content of inflorescencesand berries could be predicted on the basis of known mineral composition of their shoots and leaves.The study also indicates thatS. nigragenotypes and the majority of interspecific hybrids analyzedare suitable for further genetic breeding or cultivation. Keywords: interspecific hybrids, minerals, plant parts, elderberry, Sambucus Published in DKUM: 20.08.2024; Views: 70; Downloads: 9
Link to full text This document has many files! More... |
2. Antioxidant activity of elderberry fruits during maturationNataša Imenšek, Janja Kristl, Tadeja Kraner Šumenjak, Anton Ivančič, 2021, original scientific article Abstract: Antioxidant activity (AOA) in fruits of Sambucus nigra and several new elderberry interspecific hybrids involving S. javanica (JA), S. nigra subsp. nigra (NI), S. nigra subsp. nigra ‘Black Beauty’ (BB), S. nigra subsp. cerulea (CER) and S. racemosa (S. racemosa subsp. racemosa (RAC), S. racemosa subsp. racemosa var. miquelii (MIQ), S. racemosa subsp. tigranii (TIG), S. racemosa subsp. kamtschatica—coreana (KOR) at five maturity stages were investigated by applying DPPH (2,2-diphenyl-1-picrylhydrazyl), ABTS (2,2′-azino-bis(3-ethylbenzothiazoline-6-sulfonic acid)), FRAP (ferric reducing antioxidant power) and ORAC (oxygen radical absorption capacity) assays. The aim of the study was to compare different assays for estimating AOA in elderberries, to plan the appropriate harvest time and to determine whether the most promising genotypes could be predicted in advance. All assays used showed that AOA increased significantly during maturation. All assays were significantly correlated with each other and could be reliably used for the AOA determination of elderberries. In fully mature berries, significant correlations were also found between total phenolic (TP) content and AOA by all assays, but no significant correlations were found between total ascorbic acid (TAA) content and AOA by all assays. At the fully mature stage, (the most appropriate stage for harvesting), berries of (JA × NI) × BB and (JA × NI) × MIQ were found to be superior in AOA and TP content. Genotypes with higher/lower AOA and TP content could not be predicted in advance, while TAA showed the opposite. Keywords: Sambucus, interspecific hybrids, maturation, ABTS, DPPH, ORAC, FRAP, total phenolic content, ascorbic acid, correlations Published in DKUM: 20.08.2024; Views: 80; Downloads: 10
Full text (747,26 KB) This document has many files! More... |
3. Biochemical characterization of black and green mutant elderberry during fruit ripeningMaja Mikulič Petkovšek, Anton Ivančič, Saša Gačnik, Robert Veberič, Metka Hudina, Silvija Marinovic, Christian Molitor, Heidi Halbwirth, 2023, original scientific article Abstract: The content of sugars, organic acids, phenolic compounds and selected enzyme activities in the anthocyanin pathway were analyzed in NIGRA (Sambucus nigra var. nigra—black fruits) and VIRIDIS (S. nigra var. viridis—green fruits) fruits over four stages of ripening. The share of glucose and fructose in green fruits was higher than in colored fruits, and the sugar content increased significantly until the third developmental stage. Ripe NIGRA berries had 47% flavonol glycosides, 34% anthocyanins, 3% hydroxycinnamic acids and 14% flavanols, whereas the major phenolic group in the VIRIDIS fruits, making up 88% of the total analyzed polyphenols, was flavonols. NIGRA fruits were rich in anthocyanins (6020 [mi]g g$^{-1}$ FW), showing strong activation of the late anthocyanin pathway (dihydroflavonol 4-reductase, anthocyanidin synthase). In both color types, phenylalanine ammonia lyase and chalcone synthase/chalcone isomerase activities were highest in the first stage and decreased during ripening. In VIRIDIS fruit, no anthocyanins and only one flavanol (procyanidin dimer) were found. This was most likely caused by a lack of induction of the late anthocyanin pathway in the last period of fruit ripening. The VIRIDIS genotype may be useful in studying the regulatory structures of anthocyanin biosynthesis and the contribution of distinct flavonoid classes to the health benefits of elderberries. Keywords: black elderberry, Sambucus nigra, green genotype, polyphenolics, sugars, organic acids, phenylpropanoid enzymes Published in DKUM: 28.03.2024; Views: 208; Downloads: 16
Full text (2,29 MB) This document has many files! More... |
4. Bezgovi ekstrakti in inhibitorni potencial na mikrobeŠpela Korpič, 2021, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je bil preučevan učinek ekstraktov bezgovih jagod Sambucus nigra in jagod različnih medvrstnih križancev, ki so obsegali različne kombinacije S. javanica s S. nigra, S. cerulea in/ali S. racemosa, na dva pomembna prehranska patogena, to sta Salmonella typhimurium in Staphylococcus aureus. Ob prisotnosti ekstraktov bezgovih jagod v bakterijskem mediju se je spremljala rast koncentracije bakterij. Čeprav je bila rast testnih bakterij spremenjena ob prisotnosti bezgovih ekstraktov, minimalne inhibitorne koncentracije ni bilo mogoče določiti. Ugotovljeno je bilo, da se ob dodatku ekstraktov bezgovih jagod z višjo koncentracijo pospeši rast S. typhimurium in S. aureus, pri nizkih koncentracijah ekstraktov pa učinka na povečano rast koncentracije bakterij ni bilo zaznati. Največja hitrost rasti koncentracije bakterij ob dodatku večine ekstraktov bezgovih jagod je bila izmerjena pri koncentraciji ekstraktov 5 mg/mL. Tudi koncentracija bakterij po 24 urah je bila v tem primeru največja. Najvišja koncentracija bakterij S. typhimurium po 24 urah je bila dosežena ob prisotnosti ekstrakta bezgovih jagod JA × RAC, JA × KOR in JA × NI; pri istih bezgih je bila izmerjena tudi največja maksimalna hitrost rasti bakterij. Najmanjša maksimalna hitrost rasti je bila izmerjena ob dodatku ekstrakta bezga JA × (JA × NI). Pri bakteriji S. aureus je najvišjo koncentracijo po 24 urah povzročil dodatek ekstraktov bezgovih jagod S. nigra 'Black Beauty' in (JANI × CER) × MIQ. Največja maksimalna hitrost rasti bakterije za S. aureus je bil zaznana ob dodatku bezgovih jagod JA × KOR in križanca (JA × CER) × (JA × NI). Najmanjša maksimalna hitrost rasti je bila izmerjena ob dodatku ekstrakta bezga JA Addis Abeba. Keywords: Sambucus nigra, medvrstni križanci, inhibitorni potencial, mikrobi, bezgove jagode Published in DKUM: 17.02.2021; Views: 1117; Downloads: 152
Full text (3,53 MB) |
5. Fenolne spojine v lubju pri medvrstnih križancih bezgaBlaž Stajnko, 2020, undergraduate thesis Abstract: Fenolne spojine, ki so v različnih delih rastlin, tudi v skorji, se omenjajo kot pomembni antioksidanti. V sklopu diplomskega dela smo analizirali vsebnost skupnih fenolnih spojin in topnih taninov v ekstraktih skorje pri različnih medvrstnih križancih bezga. V raziskavo smo vključili 60 medvrstnih križancev in nekaterih vrstah bezga. Za ekstrakcijo fenolnih spojin smo uporabili 50-% vodno raztopino metanola in 70-% vodno raztopino acetona. Vsebnost skupnih fenolnih spojin in topnih taninov smo določili s Folin-Ciocalteu reagentom. Rezultate smo podali v mg GAE (ekvivalent galne kisline)/ g suhe snovi (SS). Skorja bezga v povprečju vsebuje 18,21 mg GAE/g SS skupnih fenolnih spojin, od katerih je 11,06 mg GAE/g SS topnih taninov. Glede na vsebnost skupnih fenolov in topnih taninov obstajajo med različnimi vrstami, kot tudi med različnimi medvrstnimi križanci bezga sorazmerno velike razlike. Keywords: bezeg (Sambucus spp.), skorja, fenolne spojine, tanini Published in DKUM: 01.09.2020; Views: 1106; Downloads: 95
Full text (1,75 MB) |
6. Uporaba mikrosatelitskih molekulskih markerjev za analizo genetske sorodnosti pomembnejših medvrstnih križancev črnega bezga (sambucus nigra l.) z javanskim (sambucus javanica blume) in modrim bezgom (sambucus cerulea raf.)Urša Deban, 2020, master's thesis Abstract: Bezeg je rod, v katerega spada nekaj zelo uporabnih vrst za živilske in zdravilske namene. Razširjen je skoraj po celem svetu. Razlikovanje med vrstami je oteženo zaradi velike morfološke raznolikosti ter prilagojenosti na različne okoljske dejavnike. Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede UM se že več kot 20 let ukvarjajo z medvrstno hibridizacijo bezgov. Pri tem sta ključni vrsti javanski in črni bezeg. Namen magistrskega dela je določiti genetsko sorodnost črnega bezga z njegovimi medvrstnimi križanci s pomočjo uporabe SSR markerjev. Analizirali smo 6 genotipov črnega bezga in 14 njegovih križancev. Križanci so vključevali enega od dveh genotipov javanskega bezga. Prvi izvira z otoka Espiritu Santo (Vanuatu), drugi pa iz Addis Abebe (Etiopija). Analiza genetske sorodnosti na podlagi SSR markerjev je bila uspešna in identificirali smo skupno 59 polimorfnih alelov na 6 genskih lokusih. Na podlagi dendrograma smo ugotovili 3 osnovne skupine genotipov. Prva se je oblikovala glede na materno komponento javanskega bezga z otoka Espiritu Santo, druga glede na očetovsko komponento okrasnega črnega bezga 'Black Beauty' in materno komponento javanskega bezga. V tretji skupin pa sta bila ključna S. nigra ter S. nigra 'Black Beauty'. Ugotovljenih je bilo tudi nekaj izjem, ki bile verjetno posledica napak pri križanju ali vzorčenju in molekulskih analizah. Keywords: Sambucus sp., medvrstni križanci, genetska sorodnost, mikrosateliti, SSR Published in DKUM: 18.06.2020; Views: 1097; Downloads: 187
Full text (1,34 MB) |
7. Določanje genetske sorodnosti med habatom (Sambucus ebulus L.) in njegovimi križanci JA x EB ter JA x (JA x EB) s pomočjo molekulskih markerjevŽiga Aubreht, 2019, master's thesis Abstract: Rod bezeg (Sambucus L.) je pester rod, ki po najnovejših sistematikah obsega devet vrst. Bezgi dobro uspevajo v skoraj vseh podnebnih razmerah. Zaradi velike morfološke pestrosti in prilagojenosti na različne ekološke razmere je razlikovanje med posameznimi vrstami pogosto zelo težavno. Bezgi so vsestransko uporabni: skoraj vsi deli rastline se lahko uporabljajo za različne industrijske namene, v ljudskem zdravilstvu in prehrani, mnoge vrste pa so lahko tudi zanimive okrasne rastline. Z namenom oblikovanja nove genetske in fenotipske variabilnosti ter povečanja mase in kvalitete pridelka so nastali številni medvrstni križanci. Habat (S. ebulus L.), ki je eden od treh avtohtonih vrst bezga pri nas, je zelnata trajnica z značilnim vonjem socvetij, plodov in listov. Glavni cilj magistrskega dela je bil s pomočjo molekulskih markerjev določiti genetsko sorodnost med habatom in njegovimi neposrednimi križanci (JA × EB) in križanci povratnega križanja z javanskim bezgom (S. javanica Blume) –JA × (JA × EB). Najožja genetska sorodnost je bila ugotovljena med neposrednimi križanci. Potomci povratnega križanja z javanskim bezgom so tvorili genetsko dokaj sorodno, vendar ločeno skupino. Keywords: bezeg, Sambucus ebulus, habat, molekulski markerji, SSR Published in DKUM: 03.12.2019; Views: 1384; Downloads: 115
Full text (648,46 KB) |
8. Primerjava koncentracij in čistosti dna izolirane iz brstov (generativnih in vegetativnih) in listov (svežih, posušenih in liofiliziranih) bezga (sambucus nigra l.)Špela Jelen, 2019, undergraduate thesis Abstract: V letu 2019 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede (laboratorij za genetiko) najprej izolirali DNA s CTAB metodo iz vegetativnih in generativnih brstov ter iz svežih, posušenih in liofiliziranih listov črnega bezga (Sambucus nigra). Primerjali smo koncentracije in čistost DNA. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti iz katerih vzorcev smo dobili največjo koncentracijo DNA in iz katerih vzorcev je bila DNA najbolj čista. Koncentracije DNA smo izmerili s fluorimetrom, čistost pa s spektofotometrom in kvalitativno z agarozno elektroforezo. Ugotovili smo, da so bile največje koncentracije DNA pridobljene iz posušenih listov s povprečno vrednostjo 706,07 ng/µL. Najmanjše koncentracije DNA pa so bile izolirane iz svežih listov, s povprečno vrednostjo 301,13 ng/µL. Med vegetativnimi in generativnimi brsti ni bilo statistično značilnih razlik v koncentraciji in čistosti DNA. Prav tako ni bilo statistično značilnih razlik v čistosti med svežimi, posušenimi in liofiliziranimi listi. Najbližje optimalnemu razmerju A260/A280 so bili vzorci iz posušenih listov, s povprečnim razmerjem 2,08. Zaključili bi lahko, da dobimo največje koncentracije DNA iz posušenih listov, ki so se v našem primeru sušili dva tedna na zraku Keywords: Sambucus nigra L., izolacija DNA, brst, svež, posušen, liofiliziran list, koncentracije DNA Published in DKUM: 22.08.2019; Views: 1378; Downloads: 133
Full text (1,68 MB) |
9. Vpliv termina na količino in čistost izolirane dna iz listov sliv (prunus domestica l.) in bezgov (sambucus spp.)Sara Fekonja, 2019, master's thesis/paper Abstract: V naši raziskavi, ki je potekala v letu 2018 na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor (laboratorij za genetiko), smo primerjali dve različni metodi izolacije DNA: klasično metodo CTAB (cetil trimetil amonijev bromid) in metodo CTAB z dodanim PVP (polivinilpirolidon), proteinazo in RNazo, ki smo jo poimenovali metoda PVP. Oba protokola smo uporabili pri dveh rastlinskih vrstah: pri slivah (Prunus domestica L.) in pri bezgu (Sambucus spp.). Izolacijo DNA smo izvajali v pomladnih in jesenskih mesecih, saj nas je zanimala razlika v količini in čistosti izolirane DNA v povezavi s starostjo oziroma zrelostjo rastlinskih tkiv (listov). Ugotovili smo, da je koncentracija izolirane DNA bezga in sliv višja pri rastlinskem materialu, ki je bil nabran v pomladanskem obdobju, kot pa pri listih, ki so bili nabrani v septembru. Ugotovili smo tudi, da izbira genotipa vpliva na koncentracijo izolirane DNA. Rezultati namreč kažejo, da smo večjo količino DNA izolirali pri bezgu, saj je bila povprečna izmerjena koncentracija DNA pri bezgu 496,4 ng/μl, pri slivah pa 69,34 ng/μl. Keywords: Sambucus ssp. / Prunus domestica L. / izolacija DNA / CTAB / PVP Published in DKUM: 22.02.2019; Views: 1552; Downloads: 170
Full text (3,43 MB) |
10. Morfološke značilnosti listov medvrstnih križancev bezgaMetka Weiss Boltar, 2019, bachelor thesis/paper Abstract: Bezgi (rod Sambucus) predstavljajo pestro skupino vrst, ki imajo lahko številne enake ali podobne lastnosti, v marsičem pa se zelo razlikujejo. Naša raziskava je obsegala 157 rastlin/genotipov iz 44 različnih kombinacij medvrstnih križanj, ki se vzdržujejo v genski banki Botaničnega vrta Univerze v Mariboru. Z različnimi meritvami, štetjem in primerjanjem smo opisali nekatere ključne morfološke značilnosti listov. Na vsaki opazovani rastlini smo izbrali najbolj tipičen povsem razvit list in izmerili dolžino celega lista, dolžino peclja, dolžino in širino vršnega lističa ter razdaljo od baze do linije, ki opredeljuje maksimalno širino vršnega lističa. Poleg tega smo prešteli število vseh lističev, ki sestavljajo list, število nedeljenih lističev in število lističev drugega reda (če so obstajali) ter morebitne priliste. Od kvalitativnih lastnosti smo določili obliko listnega roba, konice in baze. Pri opazovanih križancih je bil rob vršnega lističa napiljen oz. nažagan, konica podaljšana, baza pa ostrokotna ali razširjena (zaobljena). V drugem delu raziskave smo na vsaki vzorčeni rastlini izbrali najmlajši že povsem razvit list in na njem s kromometrom kvantitativno določili barvo vršnega lističa in lističa levo in desno od njega ter izračunali povprečje vseh treh meritev. Čeprav so nekatere rastline pripadale isti hibridni kombinaciji, so se njihovi listi med seboj razlikovali tudi po več kot eni lastnosti. Keywords: Sambucus spp., bezeg, medvrstni križanci, list, morfologija Published in DKUM: 25.01.2019; Views: 1668; Downloads: 93
Full text (972,47 KB) |