| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


101 - 110 / 794
First pagePrevious page78910111213141516Next pageLast page
101.
POMEN UČINKOVITEGA KOMUNICIRANJA MED ZAPOSLENIMI V ZDRAVSTVU ZA VEČJE ZADOVOLJSTVO BOLNIKOV
Ksenja Dobnik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je raziskovalno delo in je predstavljeno v dveh delih. Prvi del je teoretičen, drugi del pa empiričen. V teoretičnem delu smo s pomočjo obstoječe literature opredelili nekatere pojme, ki se nanašajo na komunikacijo v zdravstvu. V drugem empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki je sestavljena iz dveh delov. Prvi del raziskave je namenjen bolnikom. V tem delu raziskave nas je zanimalo, kako so bolniki zadovoljni z komunikacijo zaposlenih v zdravstvu, z delom zdravnikov in medicinskih sester. Drugi del raziskave pa je namenjen zaposlenim v zdravstvu. V raziskavo so bile vključene različne delovne skupine, ki sodelujejo pri celostni obravnavi bolnika: zdravniki, medicinske sestre, zdravstveni tehniki, fizioterapevti, administrativni tehniki. V drugem delu raziskave nas je zanimalo, katere komunikacijske kanale zaposleni najpogosteje uporabljajo, s kom v svojem delovnem okolju najpogosteje komunicirajo, kakšne so vsebine teh pogovorov in kateri so dejavniki, ki vplivajo na to, da uspešno komunicirajo. Prav tako nas je zanimal tudi podatek o splošnem zadovoljstvu zaposlenih z medsebojno komunikacijo. V raziskovalnem delu so naštete tudi hipoteze, ki naj bi jih z raziskavo ovrgla ali potrdila. Kot metodo zbiranja podatkov sem uporabila anketni vprašalnik, tako za bolnike kot tudi za zaposlene. Anketni vprašalnik za bolnike je vseboval 12 vprašanj, prav tako tudi za zaposlene. Rezultati so grafično prikazani s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel. S pomočjo raziskave smo ugotovili, da so sodelavci z medsebojno komunikacijo zadovoljni in da je po njihovem mnenju ni potrebno izboljšati. Tudi bolniki so zadovoljni z komunikacijo zaposlenih in menijo, da so odnosi med njimi dobri. V sklepnem delu naloge smo povzeli rezultate raziskave, o njih razpravljali in podali nekatere predloge in mnenja.
Keywords: - komunikacija - bolnik - zaposleni v zdravstvu - medsebojna komunikacija
Published: 04.06.2009; Views: 3278; Downloads: 1162
.pdf Full text (453,88 KB)

102.
MERJENJE ANGAŽIRANOSTI SODELAVCEV V IZBRANEM PODJETJU
Gordana Cvijanović, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Zaposleni in sodelavci so edinstvena konkurenčna prednost vsakega podjetja. Njihova učinkovitost in angažiranost, torej pripravljenost za delo sta maksimalni, kadar so zadovoljni. Zadovoljni sodelavci pa soustvarjajo uspešna podjetja. Namen tega diplomskega dela je, prikazati zadovoljstvo in angažiranost zaposlenih in vodij področja v izbranem podjetju na treh tržiščih – slovenskem, hrvaškem in bosansko-hercegovskem. Raziskava merjenja angažiranosti, ki smo jo v podjetju izvedli prvič, je pokazala, da nezadovoljstvo sodelavcev povzroča nezadostna komunikacija v podjetju. Zaradi pomanjkanja informacij so vodje področja do novega vodstva podjetja in smeri razvoja nezaupljive. V diplomski nalogi smo podrobneje opredelili pojem organizacijske klime in njenega vpliva na podjetje. Odgovorili smo na vprašanji: »Kolikšna je angažiranost v slovenskem podjetju - med vodjami področja in v primerjavi z zaposlenimi?« in »Kateri dejavniki v največji meri vplivajo na (ne)zadovoljstvo vodij področja, ki delujejo v Sloveniji?«. Glede na rezultat raziskave smo v zaključnem delu naloge podali tudi nekaj predlogov za izboljšanje.
Keywords: - Organizacijska klima - Zadovoljstvo sodelavcev - Indeks angažiranosti sodelavcev - Komunikacija
Published: 04.06.2009; Views: 1658; Downloads: 129
.pdf Full text (630,81 KB)

103.
PREHOD OTROK OD DOMA V VRTEC JE STRESEN ZA OTROKE IN NJIHOVE STARŠE
Mateja Ptičar, 2009, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE Diplomska naloga govori o stresu in stiskah staršev in otrok ob prehodu od doma v vrtec. Za to temo sem se odločila, saj se pri svojem delu že več let srečujem s starši in otroki, ki vstopajo v vrtec. Ob tem pa vsako leto tudi s stisko, ki jo občutijo starši in otroci. Stisko starši preživljajo oziroma občutijo različno. Stisko staršev pripisujemo v večini nezaupanju in nezadostni pripravljenosti staršev. Ta stiska staršev se nezavedno prenaša tudi na otroke. Zato je pomembna tudi priprava staršev na vstop otroka v vrtec. Pripravljeni morajo biti, da se ločijo od otroka in zaupajo vzgojiteljici, da bo dobro poskrbela za njihovega otroka. Pomembna je tudi komunikacija, saj slaba komunikacija med starši in vzgojitelji je negativen zgled za otroka, katere posledica je težje prilagajanje na vrtec. Vse kar starši delajo, občutijo,.. se nezavedno prenaša tudi na otroka. Priprava staršev vključuje roditeljski sestanek v mesecu juniju, individualni pogovori z vzgojiteljico, ter obisk vrtca in skupine. Pri pripravi so pomembni tudi uvajalni dnevi. Uvajalni dnevi so namenjeni otrokom in staršem, neizbežno je sodelovanje družine in vrtca, kajti le tako se lahko dovolj dobro spoznamo, si zaupamo in uskladimo vzgojne postopke. Za izhodišče svojega dela, sem si postavila štiri hipoteze, ki sem jih s pomočjo rezultatov ankete izvedene med starši, ki so letošnje šolsko leto uvajali otroke v vrtec Hoče, ob koncu tudi ovrednotila. Vzgojitelji se trudimo, da bi bil prehod med domom in vrtcem tako za otroka kot za starše in ne nazadnje tudi za nas čim lažja in čim manj stresna. Z medsebojno pomočjo nam v tem procesu lahko uspe vzpostaviti kvalitetne odnose, ki so temelj dobrega počutja vseh v procesu in dobra nadaljnja podlaga za delo in sodelovanje.
Keywords: Ključne besede: stiska staršev, stiska otrok, priprave na vstop v vrtec, komunikacija, zaupanje, navezanost, uvajanje, stres.
Published: 06.05.2009; Views: 3811; Downloads: 989
.pdf Full text (336,91 KB)

104.
SODELOVANJE S STARŠI V VRTCU LAŠKO
Svetlana Ulaga, 2009, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK V diplomskem delu z naslovom SODELOVANJE S STARŠI V VRTCU LAŠKO sem želela raziskati zadovoljstvo staršev z delom in sodelovanjem z zaposlenimi v vrtcu Laško. Diplomska naloga je vsebinsko razdeljena na dva glavna dela. V prvem, teoretičnem delu, sem predstavila družino, vrtec, odnose med strokovnimi delavci in starši, komunikacijo s starši in sodelovanje z njimi, kateremu sem se podrobneje posvetila. Opisala sem formalne in neformalne oblike sodelovanja ter prednosti sodelovanja za vzgojitelje/učitelje, starše in otroke. Da bi bilo sodelovanje karseda učinkovito, je potrebno vzpostaviti ustrezen odnos in primerno komunikacijo. Kakšen bo odnos, je odvisno od prizadevnosti in iskrenosti tako vzgojiteljev kot staršev. Od kvalitete odnosa in učinkovitosti komunikacije pa je odvisno, ali bo sodelovanje uspešno ali ne. Ker pa so predšolski otroci izjemno navezani na družino, je praktično nemogoče, da družina (starši) in vrtec (vzgojitelji) ne bi sodelovala. Drugi del diplomske naloge zajema empirični del naloge, kjer sem analizirala anketni vprašalnik, ki sem ga razdelila staršem otrok, ki obiskujejo vrtec Laško. Ugotovila sem, da se staršem zdi sodelovanje med njimi in vrtcem koristno, s sodelovanjem in odnosi so zadovoljni, menijo, da sodelovanje koristi njihovim otrokom in da se ga radi udeležujejo.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: • otrok, • starši, • vzgojitelj, • družina, • vrtec, • sodelovanje, • odnosi, • komunikacija.
Published: 04.06.2009; Views: 5819; Downloads: 1513
.pdf Full text (3,77 MB)

105.
106.
107.
108.
109.
Sporazumevanje v starosti in med boleznijo
Marjetka Kodermac, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo analizira pomen komunikacije in sporazumevanja s starostniki v času zdravja in bolezni. V diplomski nalogi je opredeljena komunikacija, staranje in spremembe v starosti, predstavljene so bolezni in sindromi starostnika, ki vplivajo na komunikacijo, sporazumevanje z naglušnim, slabovidnim/slepim ter kognitivno motenim starostnikom, predstavljena je tudi vloga medicinske sestre v komunikaciji s starostnikom v zdravstveni negi starostnika. Z raziskavo smo želeli ugotoviti s kakšnimi težavami se srečuje zdravstveno osebje med pogovorom s starostnikom, katere okoliščine vplivajo na pogovor, ugotoviti najpogostejše ovire za uspešno sporazumevanje in ugotoviti ali se upošteva starostnikovo dostojanstvo. Ugotoviti smo želeli tudi strokovno znanje medicinskih sester, ali vedo dovolj o komunikaciji in katero obliko komunikacije uporabljajo. Raziskava zajema 30 naključno izbranih anketirancev v domu upokojencev Danice Vogrinec v Mariboru. Grafično prikazani rezultati so pokazali, da je vzrok težav med pogovorom predvsem iz strani starostnikov, saj ne slišijo dobro in zaradi pešanja kognitivnih funkcij starostniki zdravstvenih delavcev ne razumejo, prav tako se težave pojavljajo tudi pri nepoznavanju starostnikovih navad. Iz raziskave je razvidno, da okoliščine kot so pomanjkanje časa in kadra, ustreznost prostora in okolja, ter nepravilen sistem dela ovirajo uspešen pogovor s stanovalci. Razvidno je, da je večina anketirancev za najpogostejšo oviro v sporazumevanju označilo pomanjkanje časa za odkrit pogovor, negotovost in strah pacienta ter nezaupanje pacienta, organizacijske pomanjkljivosti, pomanjkljivo znanje in izkušnje zdravstvenega osebja. Raziskava nam je tudi pokazala, da so anketiranci na svojem delovnem mestu opazili nekaj situacij kršenja starostnikovega dostojanstva kot npr. ignoriranje, neposlušnost, neenakost, uporaba pomanjševalnic ter predolgo razgaljen starostnik med nego. Večina anketiranih se je udeležilo strokovnega izobraževanja o komunikaciji in meni, da so v času izobraževanja pridobili dovolj znanja o pomenu komunikacije ter da imajo dovolj strokovnega znanja za delo s starostnikom. V raziskavi je tudi razvidno, da anketiranci največkrat uporabljajo tako verbalno kot neverbalno komunikacijo. Pri neverbalni komunikaciji se največ poslužujejo nasmeha, pogleda, stisku roke, mimiki obraza, uporabo terapevtskega dotika, najmanj pa se poslužujejo božanja.
Keywords: komunikacija, sporazumevanje, starostnik, medicinska sestra, samopodoba, zdravstvena nega
Published: 02.06.2009; Views: 4100; Downloads: 964
.pdf Full text (590,46 KB)

110.
ODNOS STARŠEV DO IZOBRAZBE IN POKLICA SVOJIH OTROK
Jelica Tement, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Namen oziroma cilj moje raziskave je predvsem najti oziroma poiskati odgovore na zastavljena vprašanja, ki so se mi ob samem začetku porodila in sicer – kakšna je povprečna starost sodelavcev, ki imajo otroke, kakšna je starost njihovih otrok, na kakšen način jih vzgajajo oziroma kako jim pomagajo pri izobraževanju in kako rešujejo težave oziroma probleme, ki se pojavljajo.
Keywords: vzgoja, izobraževanje, komunikacija, otrokove potrebe
Published: 16.07.2009; Views: 2161; Downloads: 61
.pdf Full text (1,00 MB)

Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica