Search the digital library catalog

Abstract: Umetni vodni habitati so lahko za dvoživke mesta za razmnoževanje kot tudi ekološke pasti. Vodne akumulacije za umetno zasneževanje niso optimalni habitati za dvoživke in o njihovem razmnoževanju v teh vodnih telesih je malo znanega. V raziskavi smo dvoživke vzorčili v dveh akumulacijah za umetno zasneževanje na območju Mariborskega Pohorja. Ena se nahaja ob vznožju Pohorja (312 m nmv) v urbanem okolju, druga pa na pobočju Pohorja (560 m nmv), obdana z gozdom, ki je del Natura 2000 območja Pohorje. V akumulacijah smo skupno potrdili razmnoževanje sedmih vrst dvoživk: velikega pupka (Triturus carnifex), planinskega pupka (Ichthyosaura alpestris), navadnega pupka (Lissotriton vulgaris), hribskega urha (Bombina variegata), navadne krastače (Bufo bufo), sekulje (Rana temporaria) in rosnice (Rana dalmatina). Hribski urh in veliki pupek spadata med kvalifikacijske vrste za Natura 2000 območje Pohorje. V akumulaciji ob vznožju Pohorja, v kateri so bile tudi ribe, razmnoževanje dvoživk ni bilo uspešno. V akumulaciji na pobočju Pohorja, kjer rib ni bilo, sta strma brežina (30-60°) iz nepokrite geomembrane in nizka gladina vode povzročili pogin odraslih hribskih urhov in številnih (> 500) mladih osebkov rjavih žab. Upad gladine vode je povzročil tudi propad jajc in zarodkov velikega pupka. Akumulaciji za zasneževanje sta iz več vidikov neprimerni za dvoživke, vendar jih te kljub temu uporabljajo za razmnoževanje. Za zmanjšanje poginov dvoživk bi bili potrebni naslednji ukrepi: ohranjanje maksimalnega vodostaja v času razmnoževanja (marec-julij), prekritje geomembrane z nedrsečim materialom in zmanjšanje naklona brežine akumulacije, kar bi dvoživkam olajšalo izhod iz akumulacije, odstranitev rib z jesenskim praznjenjem akumulacije ter preprečevanje povozov na cestah ob akumulaciji.
Keywords: Bombina variegata, dvoživke, ekološka past, Natura 2000, Triturus carnifex, umetni habitat, vodna zajetja, zadrževalniki za umetno zasneževanje
Published in DKUM: 20.08.2025; Views: 0; Downloads: 8
Full text (894,02 KB)
This document has many files! More...

Abstract: In this work, we investigated the relationship between habitat types (HTs) and selected environmental factors in the highlands at altitudes of 1800–2558 m in the Kamnik-Savinja (KS) Alps in Slovenia. For 275 sampling sites, we identified seven HTs in their typical form and 11 ecotones, and provided field and modelled data for 14 environmental factors. HTs-environment relationships were analysed using multivariate ordination methods. In addition, binomial generalised linear mixed models were applied to reveal the influence of environmental factors on the occurrence of most frequent HTs in the study area [Outer Alpine Pinus mugo scrub (EUNIS code F2.4/Natura 2000 code 4070*), Southern rusty sedge grasslands (E4.413/6170), Cushion sedge carpets (E4.433/6170) and Fine calcareous screes (H2.43/8120)]. Results showed that certain modelled data (e.g. average annual air temperature) combined with field measurements (e.g. inclination, soil surface and soil moisture) can be effective predictors of most representative HTs in the study area, and thus useful for further refining of monitoring. Our study contributes to the knowledge and understanding of the relationships between environmental conditions and the occurrence of highland HTs in KS Alps, which probably concerns a great part of the Alpine highlands. Such knowledge is essential for assessing credible long-term conservation planning.
Keywords: Alpine habitat types, multivariate analysis, Pinus mugo, alpine and subalpine calcareous grasslands, Natura 2000, Slovenia
Published in DKUM: 10.12.2024; Views: 0; Downloads: 14
Full text (2,18 MB)
This document has many files! More...

Keywords: computer science, algorithm, prediction, interpolative coding, PNG, JPEG LS, JPEG 2000 lossless
Published in DKUM: 22.05.2024; Views: 165; Downloads: 61
Full text (10,78 MB)
This document has many files! More...

Abstract: Na območju Velenjskega hribovja se pojavljajo ekstenzivni vrstno bogati travniki. V magistrski nalogi smo proučevali fenologijo cvetenja vrst na travniku zveze Bromion ercti, habitatni tip s kodo 6210(*) Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia) (*pomembna rastišča kukavičevk). Na izbranem travniku smo naredili 30 terenskih opazovanj na treh trajnih popisnih transektih in popisali 101 rastlinsko vrsto. Za rastlinske vrste smo zbrali podatke o barvi cveta, kot jo vidi človek in kot jo vidijo čebele ter podatke za izbrane Ellenbergove indekse (osvetljenost, temperaturo, vlago tal, pH tal, in založenost tal z dušikom). Za pridobivanje podatkov o lastnostih tal (vrednosti za pH, teksturo tal, konsistenco in vlago v %) smo izvedli analize na 15 mestih in sicer po pet vzorcev na vsakem transektu. Poleg spremljanja fenologije cvetenja, smo beležili tudi opraševalce na travniški površini. Za vse analize smo uporabili programsko opremo Microsoft Office Excel 365. Ugotovili smo, da je bilo največ cvetočih vrst popisanih v obdobju zgodnjega poletja, najmanj pa v obdobju zgodnje pomladi in pozne jeseni. Glede na barve, kot jih vidi človek, so v obdobju zgodnje in prave pomladi prevladovali cvetovi vijolične barve, v obdobju pravega poletja pa cvetovi bele barve. Največ rumenih cvetov je bilo v obdobjih zgodnjega poletja, poznega poletja in zgodnje, prave ter pozne jeseni. Največ vrst je cvetelo pred košnjo. Samo pet vrst je bilo takšnih, ki so zacvetele le po košnji. Ugotovili smo, da so razmere na travniku zmerne, uspevajo vrste gozdnega roba in celo gozdne vrste. Z opazovanjem opraševalcev smo določili 50 taksonov žuželk. Najpogostejši opraševalci so bili iz družine čebel. Z raziskavo smo prispevali novo znanje o vzorcih cvetenja in s tem k boljšemu razumevanju mehanizmov, ki omogočajo biotsko pestrost tega habitatnega tipa.
Keywords: Polnaravna travišča. FFH 6210(*), Natura 2000, sobivanje vrst, opraševalci, ekosistemske storitve
Published in DKUM: 23.10.2023; Views: 525; Downloads: 59
Full text (3,78 MB)

Abstract: Klonalna rast rastlin je v številnih biomih zmernega pasu pa tudi vodnih in borealnih habitatih, prevladujoča oblika rasti, saj predstavlja alternativen način razmnoževanja, kjer spolno razmnoževanje ni tako uspešno. Klonalne poteze rastlin sodijo v skupino funkcionalnih potez, ki so kljub pomembni vlogi manj raziskane. Namen naše raziskave je bil primerjati raznolikost organov klonalne rasti (OKR) in drugih klonalnih potez rastlin v dveh habitatnih tipih ekstenzivnih travišč Slovenije: suhih travišč plitkih tal apnenčastega hribovja s pokončnim stoklascem, Bromopsis erecta (Scabioso hladnikianae-Caricetum humilis) in kislih suhih travišč montanskega pasu s prevladujočim navadnim volkom, Nardus stricta (Homogyno alpinae-Nardetum). Analizirali smo 62 fitocenoloških popisov travišč iz baze Katedre za geobotaniko, Oddelka za biologijo, FNM UM. Za 159 rastlinskih vrst smo iz prosto dostopne spletne baze CLO-PLA3 zbrali podatke o klonalnih potezah (trajnost klonalnih poganjkov, obstojnost primarne korenine, tipi in vloga OKR, cikličnost in obstojnost povezav med poganjki, število poganjkov na matično rastlino, hitrost in dolžina horizontalnega širjenja, prekrivanje generacij, arhitektura poganjka ter tvorba brstov na rastlini). Ugotovili smo, da imata travišči, kljub zelo različni floristični sestavi in pestrosti, zelo podoben spekter OKR. Pomembna ugotovitev je bila, da se travišči razlikujeta glede pomembnosti vegetativnega razmnoževanja v združbi. Volkovja imajo kar 80% vrst za katera so klonalni organi obvezni, kar razlagamo z višjimi nadmorskimi višinami in zato manj ugodnimi razmerami za spolno razmnoževanje. Najpogostejši tip je nadzemna korenika, katere razvoj zahteva nizek vložek hranil in ima visoko stopnjo preživetja. V traviščih s pokončnim stoklascem (imajo pribl. 60 % vrst, za katera so klonalni organi obvezni) je prevladujoč OKR glavna korenina, ki se deli in, ki ima zelo nizek potencial vegetativnega razmnoževanja ter hkrati sposobnost skladiščenja rezervnih snovi in pridobivanja snovi in vode v nižjih plasteh tal. Ker sta oba travnika drugotnega nastanka, ekstenzivna, s podobnimi biotskimi in abiotskimi razmerami smo ugotovili tudi podobnosti v nekaterih klonalnih potezah obeh travišč, npr. povezave med poganjki obstojne več kot dve leti, počasnejše horizontalno širjenje (<0,01 m/leto), II največ vrst ima brste tik nad tlemi in v tleh do globine 10 cm. Rezultati naše raziskave predstavljajo pomembno novo znanje o vlogi vegetativnega razmnoževanja rastlin na obeh tipih ekstenzivnih travišč na območju Slovenije, ki imajo visoko naravovarstveno vrednost in se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju po Direktivi o habitatih.
Keywords: klonalna rast, suha travišča, baza CLO-PLA3, organi klonalne rasti, Natura 2000
Published in DKUM: 18.09.2023; Views: 304; Downloads: 41
Full text (1,27 MB)