| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 33
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Vseevropski plačilni sistemi in implementacija čezmejnih plačil v bankah
Ajda Vasilić, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi obravnavamo plačilne sisteme v Evropski uniji in čezmejna plačila v bankah. Podrobno preučujemo in spoznavamo plačilne sisteme v Republiki Sloveniji in EU. Podrobneje spoznamo Banko Slovenije in predstavimo Nacionalni svet za plačila, ki ga je ustanovila Banka Slovenije, in omogoča nemoteno delovanje na trgu plačilnih storitev. Opredelimo elektronski denar, s katerim v Sloveniji poslujejo banke, institucije, ki izdajajo denar, ter drugi državni organi. Osredotočimo se na evropsko območje in predstavimo plačilno storitev SEPA za enotno območje plačil v evrih ter SEPA takojšnji kreditni prenos. Članice države EU po celotnem evropskem območju omogočajo izvajanje plačilnih storitev, zato predstavimo čezmejna plačila in takojšnja čezmejna plačila. Podrobno smo predstavili in opisali čezmejna plačila v štirih evropskih bankah.
Keywords: Plačilni sistemi, Banka Slovenije, takojšnja plačila, SEPA, čezmejna plačila, takojšnja čezmejna plačila.
Published in DKUM: 13.10.2023; Views: 350; Downloads: 42
.pdf Full text (2,12 MB)

2.
Pripojitev factorbanke in probanke k
Valentina Vidovič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Zaradi slabšanja položaja obeh bank je bilo jasno, da Probanki in Factor banki sledi prestrukturiranje. Zaradi likvidnega stanja, kapitalske moči, plačevanje obveznosti in finančnega položaja je Banka Slovenija bila primorana, da izda odločbo o izredni upravi na podlagi prvega odstavka 217. člena in prvega odstavka 253. člena ZBan-1 dne 6.9.2013. Tako sta banki postopno prenehali delovati in sta bili še istega dne imenovani izredni upravi. Vsa njuna pooblastila je prevzela Banka Slovenije, ki je pridobila posredne in neposredne pristojnosti v zvezi z nadzorom poslovanja obeh bank. Ker se je stanje v bankah še slabšalo, sta morali izvesti revidirano poročilo o finančnem stanju in predlog za prenehanje delovanja z minimalnimi stroški za proračun Republike Slovenije. Prav tako je bil izdelan načrt prestrukturiranja. Banki sta izkazovali negativni kapital, kar je pomenilo, da njuno premoženje ni bilo v dovolj visokem znesku, da bi poplačale vse terjatve in obveznosti do upnikov. Tako posledično nista zagotavljale minimalnega kapitala, da bi uresničile načrt prestrukturiranja, ki je bil izdelan konec leta 2016. Probanka in Factor banka sta pridobili zeleno luč za posojilo ELA, da sta banki lahko v določenem znesku poplačali vse obveznosti. Dolg sta mesečno odplačevali po obrokih vse do leta 2014, preostanek dolga pa se je prenesel s pripojitvijo na DUTB. Ta se je zgodila s podpisom pogodbe pri notarju dne 3.2.2016, v veljavnost pripojitve pa je vstopila z vpisom v sodni register. Pogodba določa, da se s pripojitvijo prenese vso premoženje obeh bank ter pravice in obveznosti. DUTB kot prevzemna družba se z vpisom v sodni register šteje kot nova lastnica obeh bank, ne da bi pri tem se prej opravila likvidacija Probanke in Factor banke. Po stanju 1. 1. 2016 se poleg pravic, obveznosti in premoženja prenesejo tudi zaposleni. Ti se s pripojitvijo bistveno zmanjšajo, prav tako so se zmanjšale poslovne enote obeh bank.
Keywords: pripojitev, ELA, DUTB, Banka Slovenije, prestrukturiranje, SID, SEPA, izredna uprava, izredni ukrepi.
Published in DKUM: 28.10.2019; Views: 1009; Downloads: 108
.pdf Full text (643,18 KB)

3.
ČEZMEJNA KREDITNA PLAČILA V SISTEMU SEPA
Gregor Marinšek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Projekt SEPA je nastal kot posledica uvedbe enotne valute Evro znotraj Evropske unije. SEPA uživa močno politično in regulatorno podporo institucij Evropske unije. Prva plačilna storitev, ki je bila implementirana z uporabo SEPA infrastrukture, so bila SEPA čezmejna kreditna plačila. Predstavljajo začetek in temelj finančnih transakcij malih vrednosti med uporabniki plačilnih storitev znotraj članic monetarne unije. Za namene standardizacije in avtomatske obdelave, se je pri snovanju sporočil in procesov uporabil standard ISO 20022, ki ne predpisuje podrobnosti procesa ampak način, kako proces modelirati. Glavne prednosti od uvedbe SEPA čezmejnih kreditnih plačil uživajo uporabniki plačilnih storitev, saj so se za njih znižale provizije in čas izvedbe transakcij. Te prednosti so dosežene na račun velikih finančnih investicij v infrastrukturo in prenovo informacijskih sistemov bank, ki so bila potrebna za implementacijo.
Keywords: SEPA, kreditna plačila, enotno območje plačil, ISO 20022, UNIFI, plačilni sistemi
Published in DKUM: 25.08.2016; Views: 1249; Downloads: 167
.pdf Full text (1,27 MB)

4.
VKLJUČEVANJE PLAČILNIH SISTEMOV V SPLETNO BANČNIŠTVO
Boris Lanjšček, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu opisujem spletno bančništvo. To temo sem si izbral zato, ker me zanima ravno takšna oblika bančništva. Spletno bančništvo je za banke postalo nepogrešljiv del poslovanja. Zaradi velike konkurence in obstoja na tržišču morajo banke nenehno spremljati spremembe, trende, ki se pojavljajo na področju spletnega bančništva in se nanje tudi hitro odzvati. Spletno bančništvo omogoča uporabniku hitro, varno in kakovostno opravljanje bančnih storitev. Vse več ljudi uporablja opravljanje bančnih storitev preko spletnega bančništva, saj jim le-ta omogoča 24-urno dostopnost, vse dni v letu, dostop do spletnih strani bank od kjerkoli in cenovno ugodnost. Diplomsko delo je razdeljeno na tri dele. V prvem delu želim predstaviti razvoj spletnega bančništva na splošno. V nadaljevanju opisujem oblike in delovanje spletnega bančništva v Sloveniji, storitve in vrste, prednosti in slabosti ter varnost in prihodnost spletnega bančništva. V drugem delu opisujem plačilne in poravnalne sisteme v Sloveniji ter vključenost v vseevropske plačilne sisteme. V tem delu opisujem tudi pomen in strukturo bančnih oznak, BIC-kode in transakcijski račun. Dotaknil sem se tudi teme enotnega območja plačil v evrih (SEPA), neprekinjenega poslovanja plačilnih in poravnalnih sistemov ter nadomestil za opravljanje plačilnih storitev. V zaključku drugega dela sem še opisal vodenje računov za komitente ter vidike vodenja računov. V tretjem delu opisujem spletno bančništvo NLB, d. d., Ljubljana, ki je namenjeno pravnim osebam in zasebnikom. Na začetku najprej na splošno predstavim NLB, d. d., Ljubljana, nato pa podrobneje opisujem funkcionalnost spletnega bančništva NLB Proklik, in sicer: namen in prednosti, osnovne pogoji za delo, varnost, oblike, storitve, ki jih nudi NLB Proklik, pametno kartico, opravila, stroške poslovanja. Spletno bančništvo predstavlja prihodnost bančnih storitev, nujno potrebno pa je predvsem z vidika časa in denarja. Živimo v času stresnih služb in hitrega tempa življenja, kar je pa poglavitni razlog za vstop v svet spleta.
Keywords: spletno bančništvo, sodobne tržne poti, plačilni in poravnalni sistemi, SEPA, varnost spletnega bančništva, pametna kartica, NLB Proklik.
Published in DKUM: 15.06.2016; Views: 1244; Downloads: 77
.pdf Full text (1,16 MB)

5.
POGOJI ZA PRIDOBITEV / ODVZEM DOVOLJENJA ZA OPRAVLJANJE PLAČILNIH STORITEV PO ZPLASS - PRIMER DINERS CLUB SLO D.O.O.
Sandra Krepek, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Plačilne kartice del našega vsakdana in si življenja brez njih ne moremo več predstavljati. Lajšajo nam naše nakupe blaga in storitev ob vsakdanjem ritmu, hitenju in pomanjkanju časa in na splošno ob aktivnem življenjskem slogu. Tehnologija kartičnega poslovanja se v današnjem svetu razvija z veliko hitrostjo, najpomembnejša pa je njihova standardizacija in varnost poslovanja. Plačevanje s karticami se bo torej še naprej stopnjevalo in nadaljevalo, saj bo na njihov razvoj zagotovo vplivalo nenehno povpraševanje, povečanje elektronskega poslovanja, globalizacija trga, razvoj tehnologije, poenotenje svetovnih standardov in združitev mednarodnega plačilnega sistema in tudi stroškovni pritisk.
Keywords: Plačilni sistem, plačilni instrumenti, SEPA, Zakon o plačilni storitvah in sistemih, plačilne kartice, Diners Club.
Published in DKUM: 29.10.2015; Views: 1023; Downloads: 110
.pdf Full text (829,88 KB)

6.
ELEKTRONSKI PLAČILNI PROMET
Simon Klavž, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo zaradi razjasnitve pojmov najprej predstavili plačilni promet in elektronsko bančništvo, ki sta osnova za izvajanje elektronskega plačilnega prometa. Navedli smo prednosti in slabosti, ki pomagajo pri odločitvi za takšno obliko storitev. Nadalje smo opisali elektronske plačilne instrumente in predstavili različne možne načine plačevanja. Postopki plačevanja vedno bolj težijo k enostavnosti in dostopnosti za uporabnika. Opisali smo potek plačevanja in navedli elemente, ki so potrebni, da bo plačilo uspešno izvedeno ter da ne bo prihajalo do nepotrebnih stroškov. Tudi sistemi, ki so podpora bančništvu za prenos podatkov se spreminjajo in poenostavljajo, zato smo jih nekaj predstavili, izpostavili pa sistem SEPA, ki teži k poenotenju in nižanju stroškov. Izredno pomemben element pri tako občutljivih stvareh kot je denar in vse kar je povezano z njim, pa je varnost. Strokovnjaki na tem področju ne smejo počivati in morajo nuditi vso možno podporo, da ne pride do zlorab. V zaključku diplomskega dela pa smo za primer vzeli tri slovenske banke in primerjali cene elektronskega plačilnega prometa in ločeno v dveh tabelah predstavili rezultate za fizične in pravne osebe.
Keywords: elektronsko bančništvo, elektronski plačilni promet, plačilni instrumenti, SEPA.
Published in DKUM: 22.06.2015; Views: 2206; Downloads: 171
.pdf Full text (974,00 KB)

7.
PRIMERJALNA ANALIZA UVEDBE ENOTNEGA EVRO PLAČILNEGA OBMOČJA MED SLOVENIJO IN BELGIJO
Nejc Iljevec, 2014, master's thesis

Abstract: SEPA ali enotno evro plačilno območje je projekt harmonizacije izvedbe in procesiranja plačil malih vrednosti v evrih. Cilj SEPA je narediti plačila v evrih hitra, varna in učinkovita po celi Evropi, kot je to prej veljalo za posamezne nacionalne trge. SEPA tako omogoča izvajanje brezgotovinskih plačil vsakomur, ki se nahaja kjerkoli v Evropi. Izvajanje brezgotovinskih plačil je možno s produkti SEPA. Ti so SEPA kreditna plačila, SEPA direktne obremenitve in SEPA kartice, v pripravi pa so tudi novi, sodobnejši produkti. Pred uvedbo SEPA je bil evropski trg razdrobljen in neučinkovit. Čezmejna plačila so bila počasna in zelo draga v primerjavi s plačili na nacionalnih trgih. Glavni premik k združitvi trgov je predstavljala uvedba skupne valute – evro. A z uvedbo enotnega evro gotovinskega območja potrošniki negotovinskih plačil znotraj skupnega evropskega trga niso mogli izvajati tako preprosto, kot je bilo to v navadi v njihovi državi. Zato je bil obvezen in logičen korav vzpostavitev SEPA, ki omogoča preprosto, hitro, varno in učinkovito uporabo elektronskih plačil malih vrednosti. S projektom SEPA je skupni evropski trg postal veliko konkurenčnejši. V tem delu smo natančneje preučili uvedbo SEPA v dveh državah Evropske skupnosti. Ti sta Slovenija in Belgija. Uvedbo SEPA smo primerjali z vidika organizacije projekta in uvedbe treh glavnih produktov SEPA. Prav tako smo se osredotočili na plačilno infrastrukturo, ki je obvezen pogoj za uspešnost SEPA. Na področju plačilne infrastrukture smo ugotovili največje razlike med obravnavanima državama. Na osnovi primerjalne analize smo ugotavljali, v kateri izmed obravnavanih držav je bila uvedba SEPA hitrejša ter kakšna je bila pri tem pomembnost plačilne infrastrukture in podpora bank. Na osnovi dokumentov Evropske komisije (European Commission) in drugih avtorjev smo pojasnili vzroke za precejšnje časovno zaostajanje uvedbe SEPA in prestavitev končnega datuma. V tem delu smo prišli do zaključkov, da je uvedba SEPA v Sloveniji potekala hitreje kot v Belgiji, kljub razlikam v sami organizaciji projekta, ki je bila v Sloveniji veliko bolj nestabilna in spremenljiva. Iz analize in podatkov je razvidno, da je bančni sektor v Sloveniji zavzet za spremembe in zna zelo hitro odreagirati na področju prilagajanja. Njegova prednost se v primerjavi z belgijskim bančnim sektorjev kaže v majhnosti slovenskega bančnega sektorja. Ugotovljeno je bilo tudi, da sta bili obe obravnavani državi med prvimi, ki sta uspešno zaključili prehod na SEPA na področju SEPA kreditnih plačil in SEPA direktnih obremenitev. Uspešnost projekta SEPA pa je odvisna predvsem od plačilne infrastrukture in podpore bank.
Keywords: Enotno evro plačilno območje, SEPA kreditna plačila, SEPA direktne obremenitve, SEPA kartice, plačilna infrastruktura.
Published in DKUM: 14.11.2014; Views: 2191; Downloads: 172
.pdf Full text (1,99 MB)

8.
PROJEKT IMPLEMENTACIJE POENOTENEGA SISTEMA ČEZMEJNIH PLAČIL - SEPA
Barbara Dobovičnik Černec, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Projekt SEPA je nedvomno velik korak pri vzpostavitvi enotnega gospodarskega trga v Evropski uniji. Vse od nastanka skupne evrske valute je težnja, da bi prebivalci in podjetja, v evropski uniji uporabljali plačilne storitve pod enakimi pogoji. Vzpostavitev takšnega okolja ni samo velik tehnološki zalogaj, zahteva tudi precej prilagoditev na ostalih področjih, kot na primer na zakonodajnem, na področju standardizacije, gotovinskega poslovanja... Glede na tehnološki napredek najbrž tudi ni za pričakovati, da se bo po uradnem zaključku projekta le ta tudi dejansko končal, bolj verjetno je to šele začetek enotnega poslovanja, ki bo z leti dobival vedno nove razsežnosti. Sploh na področju poslovanja z gotovino je pričakovati napredek v smislu razvoja alternativnih oblik plačevanja (mplačila,kartice…) z namenom racionalizacije stroškov poslovanja z gotovino. Vzpostavitev enotnega plačilnega sistema na tako širokem geografskem področju je proces, ki se nikoli čisto ne konča.
Keywords: SEPA, čezmejna plačila, migracija, kreditna shema, debetna shema, kartična plačila, plačilna infrastruktura, implementacija, plačilni instrumenti.
Published in DKUM: 21.07.2014; Views: 1463; Downloads: 91
.pdf Full text (570,61 KB)

9.
ORGANIZACIJSKI VIDIK PLAČEVANJA POLOŽNIC V BANKAH
Mateja Puklavec, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Slovenski bančni sitem je v zadnjih letih po svetovni krizi doživel korenite spremembe. Banke ne dajejo več brezglavih kreditov, nekatere dražijo svoje storite, da bi lajšale slabitve, ki so posledica preteklih let. So pa tudi izjeme, ki so znale racionalno razpolagati s svojimi sredstvi pred in med gospodarsko krizo ter imajo danes filozofijo ustvarjanja dobička tako, da so najcenejši, bodisi glede provizij položnic bodisi stroškov vodenja računa, in še bi lahko naštevali. V diplomskem seminarju smo opisali in pojasnili organizacijski vidik plačevanja položnic v slovenskem bančnem sistemu. Zbrali smo cene provizij položnic za vse banke, ki se nahajajo v mestu Maribor, ter ovrednotili in analizirali rezultate. Ugotovili smo, da ima mesto Maribor veliko število različnih bank v primerjavi z drugimi manjšimi slovenskimi mesti. Glede na zbrane rezultate in analize se lahko prebivalec mesta odloči za najcenejšega ponudnika in letno privarčuje veliko vsoto denarja.
Keywords: organizacija, organiziranost slovenskih bank, cena provizije položnice, plačilni promet SEPA
Published in DKUM: 24.03.2014; Views: 1357; Downloads: 91
.pdf Full text (2,47 MB)

10.
VKLJUČEVANJE E-RAČUNOV IN NJIHOV VPLIV NA ELEKTRONSKE PLAČILNE SISTEME
Mateja Osterc, 2013, master's thesis

Abstract: Poslovanje v tradicionalni obliki počasi izgublja svoj pomen, se poslavlja, zamenjali so ga novi sodobni načini, ki so znatno hitrejši, učinkovitejši, dopuščajo manj napak in omogočajo večji pregled nad delovanjem in poslovanjem podjetja. Konkurenca ima zelo velik vpliv na uspeh podjetij, ki morajo pri svojem poslovanju za obstoj uporabiti vsa možna orodja, s katerimi lahko poenostavijo in izboljšajo poslovanje ter prikažejo konkurenčne prednosti. Elektronsko poslovanje in z njim izdajanje e-računov je velik korak na tej poti k dosegu ciljev.
Keywords: e-računi, elektronsko poslovanje, SEPA, plačilni sistemi, okoljske prednosti, papirna oblika
Published in DKUM: 11.03.2014; Views: 1508; Downloads: 182
.pdf Full text (1,04 MB)

Search done in 0.52 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica