1. Analiza in uporaba odpadnega blata iz mesnopredelovalne industrije : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnjeBorut Solina, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo raziskovali možnosti trajnostne uporabe odpadnega blata, ki nastaja v mesnopredelovalni industriji. Namen našega dela je preučiti alternativne metode ravnanja z odpadnim blatom, s posebnim poudarkom na procesu torefikacije, ki omogoča izboljšanje kurilne vrednosti in zmanjšanje vsebnosti vlage v materialu.
V teoretičnem delu smo opisali delovanje čistilne naprave, iz katere smo pridobili vzorce, in proces torefikacije. Eksperimentalni del je vključeval termično obdelavo vzorcev pri različnih temperaturah in analizo njihovih fizikalnih ter kemijskih lastnosti. Ugotovili smo, da torefikacija znatno povečuje kurilno vrednost obeh vzorcev, "Sito" in "Flotat", pri čemer je toreficirano sito pri 350 °C doseglo najvišjo vrednost, toreficiran flotat pa pri 300 °C. Ugotovili smo tudi, da so toreficirani vzorci sita imeli višji masni delež fiksnega ogljika, medtem ko so toreficirani vzorci flotata imeli višji masni delež pepela, kar pojasni zakaj je imelo nižjo kurilno vrednost kot tudi razmerje goriv. Vsi dokazi strmijo k temu, da so toreficirani vzorci sita bolj primerni za kurjenje in za proizvodnjo energije kot toreficirani vzorci flotata. Glede adsorpcijskih sposobnosti pa smo ugotovili, da je material neprimeren za adsorpcijo fosfata, ker vzorci že vsebujejo fosfatne spojine, medtem ko je za adsorpcijo bakra je primeren. Iz vseh dobljenih rezultatov lahko z gotovostjo trdimo, da kot material za gorivo ter kot adsorbent za razne snovi, je sito toreficirano pri 350 °C, najbolj primerno za uporabo. Za flotat pa je najbolj primeren, ko je toreficiran pri 300 °C.
Rezultati so pokazali, da toreficirano blato predstavlja obetaven vir energije in učinkovit adsorbent za onesnaževala, kot je baker. Raziskava prispeva k razvoju trajnostnih praks v mesnopredelovalni industriji in odpira možnosti za nadaljnje raziskave o uporabi odpadnega blata v različnih aplikacijah. S tem delom smo potrdili, da je učinkovito ravnanje z odpadnim blatom ključno za zmanjšanje okoljskega vpliva in povečanje energetske učinkovitosti.
Keywords: Trajnost, torefikacija, adsorpcija, odpadno blato, čistilna naprava
Published in DKUM: 25.09.2024; Views: 0; Downloads: 9
 Full text (4,29 MB) |
2. Numerično modeliranje dvofaznega toka v mali čistilni napravi : diplomsko deloŽan Frumen, 2022, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je s pomočjo računalniške dinamike tekočin, opravljena numerična analiza dvofaznega toka v mali čistilni napravi. Predstavljene so geometrijske lastnosti ter vplivni parametri, kot tudi aeracija v mali čistilni napravi. V nadaljevanju je predstavljeno teoretično ozadje modeliranja. Izpeljana sta tudi ohranitvena zakona mase in gibalne količine. Izvedena je bila poliedrična mreža, analiza vplivnih parametrov pretoka in velikosti mehurčka zraka na aeracijo. Na koncu je bil računan indeks uniformnosti porazdelitve volumskega deleža zraka v mali čistilni napravi. Ugotovljene in predstavljene so optimalne razmere za opravljeno simulacijo.
Keywords: mala čistilna naprava, računalniška dinamika tekočin, ANSYS Fluent, aeracija, simulacija
Published in DKUM: 05.03.2024; Views: 308; Downloads: 29
Full text (2,36 MB) |
3. Analiza primernosti dehidracije blata na ČN Celje : magistrsko deloRok Stojnšek, 2023, master's thesis Abstract: Zadnja leta se v Sloveniji ter tudi na ČN Celje srečujemo s problemom končne dispozicije blata. Količina blata, s katero se srečujemo na ČN Celje na letni ravni je 6000 ton, Toplarna Celje pa lahko za sežig sprejme zgolj 4000 ton.
V magistrski nalogi bomo najprej ovrednotili vse stroške, ki nastanejo pri trenutni obdelavi odpadnega blata. Preučili bomo različne možnosti uporabe blata. Blato nastaja dnevno in ga je potrebno dnevno odstranjevati iz sistema, zato se je pripravila analiza primernosti dehidracije. Ena izmed rešitev problematike odstranjevanja blata iz ČN Celje je, da se osredotočimo na ustrezno dehidracijo blata, druga pa, da dehidrirano blato dodatno sušimo in posledično zmanjšamo volumen ter težo. Pri obeh postopkih je treba upoštevati stroške v vseh fazah dehidracije, poleg stroškov investicije tudi stroške porabe energije in polimera, ter stroške odvoza ter sosežiga.
Keywords: gradbeništvo, odpadno blato, čistilna naprava, odpadne vode, komunala, centrifuga, stiskalna preša, sušenje blata, stroškovna analiza
Published in DKUM: 27.10.2023; Views: 441; Downloads: 44
Full text (5,36 MB) |
4. Modul za upravljanje in optimizacijo procesa na čistilni napravi : magistrsko deloKristjan Weissenbach, 2023, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je predstavljen modul za upravljanje in optimizacijo čistilne naprave, ki je zasnovan kot digitalni dvojček, ki ga bi operaterji lahko uporabljali za namene optimizacije in testiranja. Opisano je splošno delovanje čistilne naprave ter tehnološki opis biološkega čiščenja. Predstavljene in opisane so komponente programske in strojne opreme, ki se uporabljajo v modulu, skupaj s komunikacijskim protokolom. Pojasnjena je konfiguracija matematičnega modela čistilne naprave in njegova uporaba. V nadaljevanju je prikazana implementacija dveh regulacijskih zank v notranjem procesu biološkega čiščenja in izdelava nadzornega sistema za spremljanje procesa ter prikaz meritev in testiranj regulacije.
Keywords: Čistilna naprava, OPC, digitalni dvojček, SCADA, biološko čiščenje
Published in DKUM: 14.07.2023; Views: 463; Downloads: 70
Full text (5,26 MB) |
5. Analiza učinkovitosti delovanja čistilne naprave Veržej : diplomsko deloVito Nahberger, 2021, undergraduate thesis Abstract: Komunalne čistilne naprave so nepogrešljiv del sodobnih strategij čiščenja odpadnih voda. Ena izmed njih je tudi čistilna naprava Veržej, ki deluje že 14 let. Zanimalo nas je, ali ČN še vedno ustreza sodobnim zakonskim smernicam in ali bi bilo mogoče sam proces čiščenja še izboljšati. Slednje smo ugotavljali s pomočjo proučevanja že znanih dejstev in analiz, ki smo jih izvedli v lastni zasedbi. Izsledki so pokazali, da ČN v glavnem še vedno dobro opravlja svoje delo, vendar pa bi bilo določene segmente kljub temu dobro preurediti. Bolje bi se lahko uredilo ravnanje z odpadnim blatom in odvajanje obdelane vode v naravo. Posodabljanje ČN Veržej ovira predvsem skromna količina sredstev, ki se v ta namen usmerjajo, težavo pa predstavlja tudi dejstvo, da objekt ni upravičen do sofinanciranja s strani Evropske unije, saj ne presega mejne kapacitete 2000 PE.
Keywords: Biološko čiščenje, čistilna naprava Veržej, komunalna odpadna voda, učinek čiščenja, izboljšave delovanja ČN, odpadno blato
Published in DKUM: 16.02.2022; Views: 1158; Downloads: 120
Full text (2,95 MB) |
6. Vodenje in optimizacija deamonifikacijskega procesa pri obdelavi odpadne vode iz dehidracije anaerobnega blata na Centralni čistilni napravi Domžale-Kamnik: zagon in stabilno obratovanje : magistrsko deloŠpela Hudobivnik, 2021, master's thesis Abstract: V zadnjih desetletjih je pomanjkanje energije postalo pomembno vprašanje v svetu. Obnovljivi viri energije so postali pomembni zaradi omejenih zalog fosilnih goriv in večje zaskrbljenosti zaradi podnebnih sprememb. Čistilne naprave so porabniki energije, lahko pa energijo, ki jo potrebujejo za obratovanje proizvajajo preko postopka anaerobne digestije blata. Postopek deamonifikacije je priznan kot energetsko učinkovita tehnologija, ki se uporablja pri čiščenju odpadne vode. Pri primerjavi s procesno tehnologijo odstranjevanja dušika, ima deamonifikacija prednost odstranjevanja dušika zaradi nižjih obratovalnih stroškov, ne uporablja zunanjega vira ogljika, porabi manj električne energije in proizvede manjšo količino biomase. V tem raziskovalnem delu smo na Centralni čistilni napravi Domžale-Kamnik 67 dni spremljali in analizirali proces deamonifikacije, z namenom stabilizacije, vodenja in optimizacije procesa.
Keywords: amonijev dušik, čistilna naprava, deamonifikacija, nitratni dušik, nitriticija
Published in DKUM: 04.06.2021; Views: 1068; Downloads: 73
Full text (2,78 MB) |
7. |
8. |
9. Problemi pri tehnologiji gradnje čistilne naprave pri Triglavskem domu na Kredarici in predlogi rešitev : magistrsko deloValentina Novak, 2020, master's thesis Abstract: Skrb za ohranjanje čistega okolja in neokrnjene narave je vsak dan pomembnejša. Z ustreznim ravnanjem lahko onesnaževanje okolja bistveno upočasnimo. V današnjem času si težko predstavljamo življenje brez elektrike ali urejenih sanitarij. V Sloveniji kljub vsemu še vedno najdemo objekte brez ustrezne komunalne oskrbe. Ene od teh so tudi nekatere planinske koče v visokogorju, kjer velik problem predstavlja odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter zbiranje in odvajanje odpadkov. Magistrsko delo se nanaša na gradnjo čistilne naprave na Kredarici. Namen izdelave zaključnega dela je identifikacija tehnoloških problemov, ki se lahko pojavijo pri izvedbi projekta, in predlogi možnih rešitev. Na začetku magistrskega dela je predstavljeno obstoječe stanje ter arhitekturna in funkcionalna zasnova novega objekta. Sledi opis omejitev, ki na različne načine vplivajo na potek projekta in izvedbo. Osrednji del sestavljajo ključna vprašanja, ki se pojavljajo pri izvedbi torkretiranja in betoniranja, zagotavljanju vodotesnosti delov objekta, armiranju konstrukcij ter pri sami izbiri materiala. V zaključnem delu so predstavljene alternative tehnologij in različne variante, ki se nanašajo na potrebne materiale in mehanizacijo. Za dve varianti sta predstavljena tudi okvirna izračuna količin, ki prikažeta bolj jasno sliko o veličini obravnavanega projekta. Pripravili smo približno stroškovno oceno transporta dveh izbranih variant ter identificirali in analizirali tveganja projekta. Najpomembnejše ugotovitve so predstavljene v sklepnem poglavju.
Keywords: tehnologija, čistilna naprava, varovanje okolja, gradnja, Triglavski dom na Kredarici
Published in DKUM: 25.09.2020; Views: 1021; Downloads: 151
Full text (3,43 MB)
This document has many files! More... |
10. Rekonstrukcija čistilne naprave MozirjeBlaž Vodončnik, 2020, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo opisuje čistilno napravo Loke pri Mozirju, ki je bila zgrajena leta 1991, leta 2016 pa je bila zaradi premajhnih kapacitet narejena njena rekonstrukcija. Pred obnovo je čistilna naprava delovala na potopnike ali biodiske, sedaj pa obratuje s tehnologijo biološkega čiščenja z mehanskim vpihavanjem zraka in dodatnimi nosilci biomase.
Na začetku diplomskega dela je podana teorija odvajanja odpadnih voda, nato so opisani lastnosti in vzorčenje ter vrste čiščenja odpadnih voda. Na koncu dela sta opisani obe tehnologiji čiščenja odpadnih voda, in sicer pred in po rekonstrukciji čistilne naprave Loke pri Mozirju.
Keywords: odvajanje odpadnih voda, čistilna naprava, rotirajoči biološki kontaktorji, biološko čiščenje odpadne vode
Published in DKUM: 12.03.2020; Views: 2218; Downloads: 151
Full text (3,26 MB) |
