| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 14
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Vpliv pandemije covida-19 na transport
Mateja Salcman, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Konec leta 2019 je na Kitajskem izbruhnil nov gripi podoben virus, poimenovan SARS-CoV-2, bolezen, ki jo virus povzroča, pa covid-19. Virus se je razširil po celem svetu in razglašena je bila pandemija. Vlade so bile primorane ublažiti hitro širjenje virusa, zato so bili sprejeli strogi ukrepi, kot so zaustavitev javnega življenja, šolanje in delo od doma, zapiranje meja in obvezna 14-dnevna karantena ob vstopu v državo. To je nosilo posledice na različne panoge, med njimi tudi na transport. Potniški transport je bil v celoti zaustavljen ali je potekal pod strogimi pogoji. Tovorni transport se je srečal z raznimi novimi izzivi, kot so povečana ozka grla zaradi daljših časovnih dob na mejnih prehodih in pomanjkanje voznikov v času ukrepov. Sprejeta so bila sicer številna odstopanja od predpisanih zakonov za tovorni transport, da je lahko ta potekal kar se da nemoteno.
Keywords: pandemija, covid-19, SARS-CoV-2, potniški transport, tovorni transport
Published: 06.07.2021; Views: 73; Downloads: 28
.pdf Full text (2,10 MB)

2.
Duševno zdravje splošne populacije v času pandemije COVID-19
Elmir Uzeinović, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Teoretično izhodišče: COVID-19 je nalezljiva bolezen, ki je privedla svet v središče globalne pandemije ter za seboj pušča posledice na duševnem zdravju splošne populacije. Namen diplomskega dela je bil raziskati, kakšno je duševno zdravje splošne populacije v času pandemije COVID-19. Metodologija: Izvedli smo sistematičen pregled, analizo in sintezo znanstvene in strokovne literature s področja vpliva koronavirusa na duševno zdravje splošne populacije. Iskano literaturo smo pridobili v podatkovnih bazah PubMed in CINAHL s pomočjo zastavljenih vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Z upoštevanjem smernic smo prikazali potek iskanja literature s PRISMA diagramom ter rezultate predstavili opisno. Rezultati: V analizo smo vključili 16 člankov. Ugotavljamo poslabšanje duševnega zdravja splošne populacije v času pandemije COVID-19 ter porast duševnih motenj posameznikov po celem svetu. Ženske, mlajša populacija, študenti in tisti z visoko izobrazbo se soočajo z višjo stopnjo negativnih posledic na duševno zdravje v času pandemije. Avtorji poudarjajo negativen vpliv medijev ter povišano porabo psihoaktivnih substanc, kot tudi povišano stopnjo samomorilnosti pri moškem spolu. Diskusija in zaključek: Med pandemijo COVID-19 ugotavljamo visoko prisotnost duševnih motenj pri splošni populaciji, kot so depresija, generalizirana anksiozna motnja in posttravmatska stresna motnja, ter različne oblike psihološkega stresa. Raziskavo na področju duševnega zdravja med splošno populacijo bi bilo smiselno izvesti v slovenskem okolju, saj je področje neraziskano. Potrebno bi bilo usmeriti več pozornosti na promocijo duševnega zdravja, ugotavljanje vzrokov, ki imajo negativen vpliv na duševno zdravje, ter na smernice za njihovo odpravo.
Keywords: koronavirus, SARS-CoV-2, mentalno zdravje, prebivalstvo
Published: 29.06.2021; Views: 84; Downloads: 31
.pdf Full text (590,29 KB)

3.
Covid-19: Črni labod globalne ekonomije?
Rok Lovrin, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Svet se spopada z epidemijo virusa SARS–Cov-2, ki povzroča bolezen COVID-19. Leto dni od izbruha epidemije in soočanja z boleznijo se nam porajajo številna vprašanja, vendar na večino izmed teh nimamo odgovora. Izbruh epidemije virusa in posledično bolezni je globoko zarezal tudi v ekonomsko sfero in povzročil negotovo stanje na globalnih trgih in v globalnih ekonomijah. Skozi proučevanje literature smo ugotavljali, da so bile nekatere gospodarske panoge prizadete bolj od drugih, nekatere so popolnoma zaprle svoja vrata, druge pa so z izbruhom epidemije pridobile, se razširile in beležijo znatno boljše poslovne rezultate, kot so jih pred izbruhom epidemije. Ugotavljamo, da dobrih poslovnih rezultatov ne gre pripisovati pripravljenosti na tovrstne dogodke, ampak lahko rezultate pripišemo dejavnostim, s katerimi se podjetja ukvarjajo. Dobri poslovni rezultati so lahko posledica naključja ali sreče. Šele v nadaljnjih letih bo mogoče z gotovostjo trditi, katere panoge in dejavnosti bodo v celoti izkoristile to, kar jim je bilo dano.
Keywords: COVID-19, SARS – Cov-2, globalna ekonomija, črni labod
Published: 09.06.2021; Views: 109; Downloads: 39
.pdf Full text (1,56 MB)

4.
Zdravstvena obravnava nosečnic v primarnem zdravstvenem varstvu v času COVID-19 epidemije
Anja Golob, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: COVID-19 je nalezljiva bolezen, ki se je pri nas in po svetu razširila ter povzročila globalno pandemijo, katera predstavlja tveganje za vso prebivalstvo, vključno z nosečnicami. Naš namen je bil raziskati zdravstveno obravnavo nosečnic v primarnem zdravstvenem varstvu v prvem valu pandemije COVID-19 pri nas in po svetu. Metodologija: Zaključno delo temelji na deskriptivni metodi dela. Izveden je bil sistematični pregled znanstvene in strokovne literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, MEDLINE, ScienceDirect, Wiley Online Library in SAGE Journals, glede na vključitvene in izključitvene kriterije. Pri tem smo upoštevali smernice in prikazali potek iskanja virov s PRISMA diagramom. Rezultate smo predstavili opisno. Rezultati: V analizo in pregled smo vključili 26 člankov. Ugotovili smo, da so nosečnice v času pandemije COVID-19 bile zaskrbljene in prestrašene, saj niso vedele, kako lahko okužba SARS-CoV-2 vpliva nanje, na njihove še nerojene otroke, na zdravstveno obravnavo v primarnem zdravstvenem varstvu, na njihovo vsakdanje in psihično življenje, glede na spreminjanje ukrepov in nasvetov. Avtorji poudarjajo upoštevanje preventivnih zaščitnih ukrepov za preprečevanje okužbe z COVID-19 . Razprava in sklep: Pregled literature na temo nosečnost v času pandemije COVID-19 prikazuje strah, stres in anksioznost ter preusmeritev nekaterih nosečniških pregledov na telemedicino. Na žalost tudi nosečnice in novorojenčki okužbi SARS-CoV-2 niso mogli ubežati. Vertikalen prenos okužbe je sicer že bil potrjen, vendar je možnost dokaza še vedno negotova in zahteva nadaljnje študije. Okužba s COVID-19 zaradi njene novosti še vedno predstavlja ogromen vprašaj, zato bodo v prihodnje potrebne nove raziskave.
Keywords: SARS-CoV-2, koronavirus, nosečnost, primarna zdravstvena raven
Published: 23.03.2021; Views: 279; Downloads: 148
.pdf Full text (1,01 MB)

5.
Ensemble Docking Coupled to Linear Interaction Energy Calculations for Identification of Coronavirus Main Protease (3CLpro) Non-Covalent Small-Molecule Inhibitors
Marko Jukič, Dušanka Janežič, Urban Bren, 2020, original scientific article

Abstract: SARS-CoV-2, or severe acute respiratory syndrome coronavirus 2, represents a new strain of Coronaviridae. In the closing 2019 to early 2020 months, the virus caused a global pandemic of COVID-19 disease. We performed a virtual screening study in order to identify potential inhibitors of the SARS-CoV-2 main viral protease (3CLpro or Mpro). For this purpose, we developed a novel approach using ensemble docking high-throughput virtual screening directly coupled with subsequent Linear Interaction Energy (LIE) calculations to maximize the conformational space sampling and to assess the binding affinity of identified inhibitors. A large database of small commercial compounds was prepared, and top-scoring hits were identified with two compounds singled out, namely 1-[(R)-2-(1,3-benzimidazol-2-yl)-1-pyrrolidinyl]-2-(4-methyl-1,4-diazepan-1-yl)-1-ethanone and [({(S)-1-[(1H-indol-2-yl)methyl]-3-pyrrolidinyl}methyl)amino](5-methyl-2H-pyrazol-3-yl)formaldehyde. Moreover, we obtained a favorable binding free energy of the identified compounds, and using contact analysis we confirmed their stable binding modes in the 3CLpro active site. These compounds will facilitate further 3CLpro inhibitor design.
Keywords: COVID-19, SARS-CoV-2, Mpro, 3CLpro, 3C-like protease, virtual screening, inhibitors, in silico drug design, free-energy calculations
Published: 10.12.2020; Views: 254; Downloads: 52
.pdf Full text (2,99 MB)

6.
Delo slovenske policije v času epidemije koronavirusa SARS-Cov-2
Dejan Pavlović, 2020, master's thesis

Abstract: Varnost je zelo pomembna dobrina, ki jo moramo varovati. Poznamo različne institucije, ki varujejo našo varnost, kot so policija, vojska in zasebno-varnostne službe. Do sedaj smo bili vajeni, da našo varnost ogrožajo storilci kaznivih dejanj, naravne nesreče in druge grožnje, ki so nam znane. Problem pa nastopi, ko se pojavi nova oblika grožnje, ki nam je bila do sedaj neznana. To se je zgodilo pozimi 2019 na Kitajskem v mestu Vuhan. Pojavil se je novi koronavirus z imenom SARS-CoV-2. Virus se zelo hitro širi kapljično ali z dotikom površin, na katerih se SARS-CoV-2 nahaja. Povzroči bolezen z imenom COVID-19. Simptomi te bolezni so zelo podobni gripi. Ti simptomi so visoka temperatura, kašelj, kihanje in v težjih oblikah tudi težje dihanje. Najbolj ogrožena je starejša populacija ljudi, ki imajo kronična obolenja. Novi koronavirus je našo varnost ogrozil v takšni meri, da je Vlada Republike Slovenije razglasila epidemijo. V magistrskem delu smo skušali opisati delo slovenske policije v času epidemije SARS-CoV-2. To smo storili tako, da smo izvedli anketo na Postaji letališke policije Brnik, Policijski postaji Kranjska Gora in na policijskih postajah za izravnalne ukrepe Kranj, Koper, Ljubljana, Maribor, Nova Gorica in Murska Sobota. Na podlagi odgovorov smo ugotovili, da je bil za policiste v času epidemije največji izziv, da ostanejo zdravi in da okužbe ne prenesejo naprej na nekoga drugega. Kljub upoštevanju varnostnih ukrepov pri opravljanju svojega dela so se policisti počutili bolj ogroženo kot sicer. V sklopu magistrskega dela smo izvedli tudi anketo, prek katere smo preverjali zadovoljstvo Slovencev in Slovenk v času epidemije SARS-CoV-2. Ugotovitve ankete so pokazale, da je večina Slovencev in Slovenk zadovoljnih in da podpirajo policijo pri opravljanju svojega dela. Policisti so kljub novi in neznani grožnji opravljali svoje delo v času epidemije SARS-CoV-2 uspešno in učinkovito.
Keywords: magistrska dela, policijsko delo, epidemija, koronavirus, SARS-CoV-2
Published: 29.11.2020; Views: 438; Downloads: 212
.pdf Full text (1,39 MB)

7.
COVID.si - Skupnostna znanost za boj proti korona virusu
Črtomir Podlipnik, Marko Jukič, Natalia Nikitina, Sebastian Pleško, Lorenzo Gilardoni, Gašper Tomšič, Žan Pevec, Boštjan Laba, 2020, complete scientific database or corpus

Abstract: Projekt “SKUPNOSTNA ZNANOST IN BOJ PROTI KORONA VIRUSU” je odprt projekt skupnosti dobromislečih raziskovalcev in prostovoljcev, ki želijo s svojim delom, znanjem in izkušnjami, prispevati kamenček v mozaiku poznavanja novega korona virusa in bolezni COVID-19, ki jo ta virus povzroča. Skupino vodita strokovnjaka dr. Črtomir Podlipnik in dr. Marko Jukić, z dolgoletnimi izkušnjami s področja računalniško podprtega načrtovanja molekul, farmacevtske kemije in kemo/bioinformatike. S somišljeniki ter prostovoljci so v zelo kratkem času razvili lastno tehnologijo, ki omogoča porazdeljeno računanje molekulskega sidranja. Tehnologija je osnovana na programčku, ki omogoča povezavo uporabnikovega računalnika s strežnikom, ki porazdeli del knjižnice molekul pripravljenih za molekulsko sidranje (trenutno 10 000 000 spojin). Po končanem sidranju (s programom RxDock), programček pošlje izračunane podatke nazaj na zbirno mesto na strežniku. Po analizi sidranih spojin je končni rezultat seznam molekul s potencialno vezavo na terapevtsko tarčo (v našem primeru so to virusni proteini). Nato lahko preverimo ali so te spojine dobavljive in organiziramo biološko testiranje v sodelovanju z ostalimi raziskovalnimi skupinami. Podatke o nedobavljivih spojinah lahko v nasprotnem primeru posredujemo raziskovalnim skupinam za izvedbo sinteze. V optimalnem scenariju bi lahko identificirali spojine zanimive za farmacevtsko industrijo. Rešitev, ki temelji na porazdeljenem računanju je osnovana na odprtokodnih rešitvah.
Keywords: COVID-19, virus CoV SARS-2, ligandi, proteini, virusna biokemija, računalniško podprto načrtovanje molekul, molekulsko sidranje, porazdeljeno računanje
Published: 22.11.2020; Views: 248; Downloads: 42
URL Link to research data
This document has many files! More...

8.
Vpliv pandemije sars-cov-2 na spremembo poslovnega okolja podjetij
Špela Zemljič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Konec leta 2019 se je v Wuhanu, mestu na Kitajskem, razširil nov koronavirus imenovan SARS-CoV-2, zaradi katerega je bila po svetu razglašena pandemija. Pandemija je za seboj pustila številne posledice, tako na posameznikih, med katerimi se je pojavil strah in smrtne žrtve, kot tudi na podjetjih v Sloveniji in po svetu. Zadan je bil velik udarec določenim dejavnostim, kot so turizem, gostinstvo, ne prehrambna trgovina, avtomobilska industrija in podobno. Pandemija koronavirusa pa za seboj ni prinesla le negativnih posledic, temveč je v nekaterih podjetjih pozitivno vplivala na poslovanje. Podjetja, ki so v času pandemije doživela pozitivne posledice, sodijo v dejavnosti prehrambne trgovine, zraven le teh pa se je porast prihodkov pokazal tudi v trgovinah s spletno prodajo, podjetjih za raznos paketov, v podjetjih, usmerjenih v farmacijo, ter drugih. Nekatera podjetja so v času pandemije na trgu zaznala priložnost za preusmeritev dejavnosti. Mnoga izmed njih so pričela s šivanjem mask. Vsekakor lahko poročamo o velikih spremembah v poslovnem okolju podjetij. Poslovno okolje je prostor, ki vključuje notranje in zunanje dejavnike. V delu diplomskega projekta smo se osredotočali predvsem na zunanje okolje, ki se je zaradi pandemije hitro spreminjalo in managerjem podjetij prekrižalo številne načrte v poslovanju. Iz vlad so prihajali novi zakoni in priporočila, ki so prizadeli podjetja in povzročili preudarnejše razmišljanje ljudi. Zaradi tega je prišlo do manjše potrošnje pri ne nujnih rečeh. Za lažje razumevanje vpliva poslovnega okolja na podjetja smo se v samem delu osredotočili na podjetja v dejavnostih turizma, gostinstva in prehrambne trgovine, kjer smo ob preučevanju dejavnikov PEST analize zaznali številne spremembe na področju političnih, ekonomskih, socio-kulturnih in tehnoloških dejavnikov. Večina teh dejavnikov je na podjetje vplivala negativno in mnogim podjetjem, predvsem podjetjem v ogroženih dejavnostih kot sta turizem in gostinstvo, prekrižala načrte za nadaljnje poslovanje.
Keywords: pandemija, koronavirus SARS-CoV-2, poslovno okolje podjetja, PEST analiza, dejavnost turizma, gostinstva in prehrambne trgovine.
Published: 10.11.2020; Views: 669; Downloads: 311
.pdf Full text (1,52 MB)

9.
Podatki COVID-19 sledilnika
2020, complete scientific database or corpus

Abstract: Projekt zbira, analizira in objavlja podatke o širjenju koronavirusa SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen COVID-19 v Sloveniji. Javnosti želimo omogočiti čim boljši pregled nad razsežnostjo težave in pravilno oceno tveganja. Podatke zbiramo iz različnih javno dostopnih virov, od sobote, 28. marca dalje pa imamo vzpostavljeno tudi direktno povezavo z zdravstvenimi zavodi in NIJZ. Ti nam pošiljajo strukturirane podatke, ki jih potem validiramo in oblikujemo v obliko, primerno za vizualizacije in predstavitev javnosti, kakor tudi za nadaljne delo pri razvoju modelov in napovedi. Ker so podatki iz medijev in nekaterih drugih virov kdaj tudi nejasni in nedosledni, preglednica vključuje tudi opombe o virih in sklepanju na podlagi nepopolnih podatkov. COVID-19 Sledilnik je odprto podatkovni in odprto kodni projekt, ki ne bi bil mogoč brez številnih vnosov in komentarjev v bazo bolj ali manj anonimnih posameznikov, sodelavcev, znancev, kolegov ter izmenjave idej skupnosti na Slacku. Gre za "crowdsourced" projekt, kjer lahko vsak prispeva tako, da vnese kakšen nov vir ali informacijo iz svojega okolja - enostavno jo dodate kot komentar na katerokoli polje v dokumentu. Veseli bomo tudi podatkov iz bolnišnic, štabov Civilne zaščite ipd ali pa zgolj javne podpore v zahtevi za transparentno in ažurno objavljanje podatkov.
Keywords: COVID-19, SARS-CoV-2 coronavirus, COVID-19 sledilnik
Published: 09.11.2020; Views: 2466; Downloads: 66
URL Link to full text
This document has many files! More...

10.
Vpliv pandemije covida-19 na mednarodno trgovino
Tara Gantar, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V današnjem času je mednarodna trgovina, ki jo opredeljujemo kot izmenjavo blaga, storitev, kapitala in ljudi med državami sveta, vedno bolj prisotna v naših vsakdanjih življenjih. Posamezniki, podjetja in države se za mednarodno trgovanje odločajo iz različnih razlogov, predvsem pa vsi od nje pričakujejo določene koristi. V teoretičnem delu smo proučili pojem mednarodne trgovine, njen nastanek in razvoj skozi zgodovino ter do danes, različne prednosti in slabosti, njen pomen v sodobnem svetu ter dejavnike udeležencev za nastopanje v mednarodnih poslih. V empiričnem delu smo po opredelitvi pandemije covida-19 z metodo analiziranja raziskali njen vpliv na mednarodno trgovino in različne omejitve, ki so posledično nastale na svetovnem trgu. Raziskali smo vpliv pandemije covida-19 na mednarodno trgovino z blagom in storitvami, tako da smo primerjali gibanje pred pandemijo covida-19 in med njo ter z grafom prikazali gibanje mednarodne trgovine ter 2 možna scenarija za njeno okrevanje v prihodnosti. V nadaljevanju smo proučili odzive mednarodnih organizacij, pri čemer smo se osredotočili na Svetovno trgovinsko organizacijo in Svetovno banko, in odzive držav za ohranjanje odprte in stabilne mednarodne trgovine. Prikazali smo, kako se spopadajo s tako imenovano koronakrizo in kakšne gospodarsko- ter trgovinskopolitične ukrepe sprejemajo za omejevanje posledic pandemije covida-19 na mednarodno trgovino.
Keywords: mednarodna trgovina, mednarodna trgovina z blagom, mednarodna trgovina s storitvami, pandemija covida-19, koronakriza, koronavirus SARS-CoV-2
Published: 22.10.2020; Views: 492; Downloads: 182
.pdf Full text (718,92 KB)

Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica