1. Study of gold nanoparticles conjugated with SARS-CoV-2 S1 spike protein fragmentsŽiga Jelen, Janez Kovač, Rebeka Rudolf, 2023, original scientific article Abstract: This study reports on the successful conjugation of SARS-CoV-2 S1 spike protein fragments with gold nanoparticles (AuNPs) that were synthesised with Ultrasonic Spray Pyrolysis (USP). This method enables the continuous synthesis of AuNPs with a high degree of purity, round shapes, and the formation of a surface that allows various modifications. The conjugation mechanism of USP synthesized AuNPs with SARS-CoV-2 S1 spike protein fragments was investigated. A gel electrophoresis experiment confirmed the successful conjugation of AuNPs with SARS-CoV-2 S1 fragments indirectly. X-ray Photoelectron Spectroscopy (XPS) analysis confirmed the presence of characteristic O1s and N1s peaks, which indicated that specific binding between AuNPs and SARS-CoV-2 S1 spike protein fragments takes place via a peptide bond formed with the citrate stabiliser. This bond is coordinated to the AuNP’s surface and the N-terminals of the protein, with the conjugate displaying the expected response within a prototype LFIA test. This study will help in better understanding the behaviour of AuNPs synthesised with USP and their potential use as sensors in colorimetric or electrochemical sensors and LFIA tests.
Keywords: gold nanoparticles, ultrasonic spray pyrolysis, conjugation, SARS-CoV-2 S1, characterisation
Published in DKUM: 07.12.2023; Views: 4; Downloads: 0
 Link to file |
2. Iskanje novih zaviralcev, ki preprečujejo vezavo SARS-CoV-2 na neuropilin 1Zala Serianz, 2023, master's thesis Abstract: Neuropilin 1 je eden najpomembnejših koreceptorjev vaskularnega endotelijskega rastnega faktorja A. Vključen je v številne fiziološke in patološke procese, med drugim sodeluje pri vezavi virusa SARS-CoV-2. Zaradi nujne potrebe po inovativnih strategijah boja proti virusu SARS-CoV-2 je magistrsko delo usmerjeno na računalniško pot odkrivanja potencialnih zaviralcev neuropilina 1 za preprečevanje vezave virusa SARS-CoV-2. Za uporabo tandemskega pristopa farmakofornega modeliranja in virtualnega rešetanja smo uporabili znano kristalno strukturo neuropilina 1 v kompleksu z zaviralcem EG01377 ter uveljavljene aktivne spojine iz znanstvene literature z določeno stopnjo zaviranja vezave različnih ligandov na neuropilin 1, s čimer smo pridobili dva različna farmakoforna modela. Z uporabo teh modelov pri virtualnem rešetanju smo uspešno identificirali 20 spojin zadetkov kot potencialnih zaviralcev neuropilina 1, ki bi jih bilo potrebno eksperimentalno preveriti za potrditev njihove vezavne afinitete in aktivnosti. Identificirane spojine smo primerjali z že znanimi aktivnimi spojinami za boljši vpogled v njihove strukturne podobnosti in z njimi povezane interakcije ligand-neuropilin 1.
Keywords: Neuropilin 1, SARS-CoV-2, zaviralci, farmakoforno modeliranje, virtualno rešetanje
Published in DKUM: 24.11.2023; Views: 102; Downloads: 10
 Full text (5,32 MB) |
3. Vpliv epidemije SARS-CoV-2 na organizacijsko klimo in motivacijo zaposlenihKaja Širovnik, 2023, master's thesis Abstract: Uvod: V tako razvitem svetu so ljudje le stežka predstavljali, da bi lahko prišlo do izbruha epidemije, kaj šele pandemije in da se lahko ob tem ves poznan svet in vse naše vsakodnevne navade spremenijo in tudi zaključijo. Ob prihodu odmevnega nevarnega virusa SARS-CoV-2 so v prvi bojni liniji seveda zaposleni v zdravstvenih ustanovah, kjer se jim je njihovo vsakodnevne delo spremenilo na čisto nekaj novega in neznanega. Pri teh spremembah je zelo pomembna podpora višjih kadrov, vodstvu ter celotne organizacije. Organizacija je zadolžena za ohranjanje dobre organizacijske klime in s tem tudi spodbujanje pri motiviranosti ljudi za delo in podajanje v neznano.
Namen: Namen raziskave je ocena mnenja zaposlenih zdravstvenih delavcev, iz kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni v UKC Ljubljana, glede organizacijske klime v času pred epidemijo in v času epidemije SARS-CoV-2 in tudi evalvacija mnenj o motivaciji zaposlenih s strani vodstva. Temeljno vprašanje, ki smo ga zastavili in nas najbolj zanima je, ali se organizacija trudi, da je organizacijska klima in motivacija zaposlenih v času epidemije na podobnem nivoju kot pred epidemijo SARS-CoV-2.
Metode dela: S pomočjo anonimnega spletnega anketnega vprašalnika (1KA) je bila izvedena raziskava. Anketni vprašalnik je v obliki presečne študije, uporabili smo kvantitativno raziskovalno metodologijo. Vprašalniki so bili razdeljeni med zaposlene v diabetološki ambulanti na kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni v UKC Ljubljana. Raziskava je potekala 3 mesece, in sicer od 30. 6. 2021 do 30. 9. 2021. Od 24 zaposlenih je anketo ustrezno izpolnilo 17 anketirancev. V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela na podlagi pregleda strokovne literature, znanstvenih člankov s pomočjo podatkovnih baz Google učenjak, PubMed, Cinahl in COBISS ter preučili tudi obstoječo tujo literaturo.
Rezultati: Anketni vprašalnik nam je podal odgovore na vsa naša raziskovalna vprašanja. Ugotovili smo, da je stopnja zadovoljstva z organizacijsko klimo in samim delom boljša v času pred izbruhom epidemije z virusom SARS-CoV-2, kot v času med epidemijo. Prav tako smo prišli do ugotovitev, da je stopnja motivacije v času med epidemijo upadla. Anketiranci so odgovarjali, da se jim zdi, da je organizacija v času med epidemijo neustrezno poskrbela za ohranjanje in dvig motivacije zaposlenih. Na podlagi pridobljenih odgovorov na raziskovalna vprašanja, smo dve od zastavljenih hipotez potrdili in dve hipotezi ovrgli.
Razprava in zaključek: Odgovori na podana raziskovalna vprašanja nam podajo uvid v samo stanje organizacije v času pred in med izbruhom epidemije z virusom. Poda nam odgovor, da bi lahko organizacija v času med epidemijo bolje poskrbela za ohranjanje in izboljšanje stopnje organizacijske klime in motivacije zaposlenih. Ugotovitve naše raziskave in drugih raziskovalcev so bile podobne. Glede na situacijo z virusom, ki se ne umirja, vendar je ves čas nekonstantna, bi lahko organizacije poskrbele za boljše motiviranje zaposlenih in ohranjanje ustrezne organizacijske klime.
Keywords: virus SARS-CoV-2, zadovoljstvo zaposlenih, delovno vzdušje zaposlenih
Published in DKUM: 02.08.2023; Views: 150; Downloads: 25
Full text (1,20 MB) |
4. Nalezljive bolezni pandemija koronavirusne bolezni COVID-19 v Sloveniji; Primer: vpliv ukrepov na ljudi ob epidemiji COVID-19Nadja Gojak, 2023, master's thesis Abstract: Nalezljive bolezni predstavljajo velik medicinski problem od kar pomnimo. Pred več kot desetimi leti je veljalo prepričanje, da nalezljivih bolezni ni več. Medicinska znanost je zelo hitro napredovala, vendar vseeno ne dovolj hitro, da bi vse nalezljive bolezni izkoreninila. Decembra leta 2019 so v Wuhanu na Kitajskem zaznali več primerov pljučnic. Pri bolnikih so izključili številne običajne povzročitelje pljučnic ter respiratornih okužb in potrdili okužbo z novim koronavirusom, katerega so poimenovali SARS- CoV-2. Bolezen, ki jo povzroča COVID- 19.Pandemija nove koronavirusne bolezni se je v Slovenijo prvič uradno razširila 4. marca 2020, ko je bil odkrit prvi okuženi. 11. 3. 2020 je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo COVIDA-19. Direktor organizacije je države pozval, naj okrepijo prizadevanja za zajezitev širjenja virusa in pripravijo svoje zdravstvene zmogljivosti. Epidemija v Sloveniji je bila razglašena 12. 3. 2020 in takrat so se začeli tudi ukrepi, ki so zaznamovali državo. Z epidemijo covida-19 so se življenja ljudi korenito spremenila. Slovenija je tako kot mnogo drugih ostalih držav sprejela omejitvene ukrepe, da bi preprečila širjenje koronavirusa. Namen magistrske naloge je bilo opisati novo nalezljivo bolezen covid-19 ter preučiti vplive ukrepov na ljudi ob epidemiji covida-19 v Sloveniji (katere ukrepe so ljudje najbolj/najmanj upoštevali).
Keywords: koronavirus, covid-19, pandemija, epidemija, Sars-CoV-2, ukrepi
Published in DKUM: 01.08.2023; Views: 305; Downloads: 24
Full text (3,88 MB) |
5. POZITIVNI IN NEGATIVNI VPLIVI PANDEMIJE COVID-19 NA PODJETJAMitja Potisk, 2022, undergraduate thesis Abstract: V zaključkih leta 2020 se je v kitajskem mestu Wuhan začel širiti virus imenovan SARS-CoV2. Po skoraj dveh mesecih je svetovna organizacija za zdravje proglasila virus za svetovno pandemijo. Virus je med ljudmi povročal strah, izoliranost, bolezni in v nekaterih primerih tudi smrt. Posledično je imel velik vpliv na gospodarstvo tako v svetu kot tudi v Sloveniji. Zlasti so bili prizadeti turizem, gostinstvo, prehrambena panoga, a najbolj avtomobilska industrija. Pandemija je številnim gospodarstvenim panogam povzročila veliko negativnih posledic, a za nekatera tudi pozitivne. Podjetja, ki so doživela pozitivne vplive, so bila v veliki meri tista, ki so se ukvarjala s spletno prodajo, dostavo in zdravstvom. Veliko podjetij je na tržišču zaznalo tudi priložnosti, kako prilagoditi svoje dejavnosti pandemiji. Mnogo podjetij je začelo uporabljati priporočeno zaščito zaposlenih s šiviljskimi maskami, varnostno razdaljo ter drugimi dejavniki. V delu diplomske naloge sem se osredotočil na okolje podjetij, saj se je to med pandemijo zelo hitro spreminjalo, in na to, kako so vodje svoja podjetja prilagajali spremembam. S strani vlade so tedensko prihajala nova pravila in novi zakoni, ki so vplivali na podjetja in zahtevali spremembe v njihovem delovanju. V delu sem se osredotočil na negativne vplive pandemije na gostinstvo in pozitivne vplive na podjetja v povezavi s spletno prodajo v okviru prehrambene trgovine. Podjetja sem analiziral na podlagi PEST analize in z njo preučil dejavnike, ki so vplivali nanje.
Keywords: pandemija, virus, SARS-CoV, PEST analiza, dejavnost gostinstva in prehrambene trgovine.
Published in DKUM: 15.03.2023; Views: 361; Downloads: 65
Full text (2,35 MB) |
6. Vpliv epidemije SARS-COVID-19 na poslovanje transportnega podjetja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programaIva Majer, 2023, undergraduate thesis Abstract: V letu 2019 smo se soočili s pandemijo, saj je na Kitajskem v mestu Wuhan izbruhnil novi virus SARS-CoV-2 in se globalno razširil. Virus je močno vplival na gospodarstvo in promet. Nekatera podjetja so bila primorana zapreti svoja vrata, ustavil se je javni in zasebni potniški promet. Ustavil se je prevoz blaga ne nujnih dobrin (pohištvo, oblačila, avtomobilska industrija ipd.) v trgovine, salone in poslovalnice. Posledično je veliko prevoznikov izgubilo ponudnike za prevoz blaga. Prevoz živil, medicinskih pripomočkov, zdravil in higienskih pripomočkov je potekal nemoteno. V času epidemije smo spremljali delovanje transportnega podjetja in kakšen vpliv je imela epidemija na dobiček. Zbirali smo informacije o prehodu meja ter potrebno dokumentacijo pri vstopih in izstopih v države. Analizirali smo podatke poslovanja podjetja pred in med časom epidemije in naredili primerjavo.
Keywords: cestni transport, SARS-Cov-2, epidemija, vplivi, poslovanje
Published in DKUM: 14.03.2023; Views: 341; Downloads: 72
Full text (6,35 MB) |
7. |
8. Obremenjenost površin in pripomočkov v zdravstvenih ustanovah z virusom sars-cov-2Benjamin Habinc, 2022, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Bolezen COVID-19, ki jo povzroča okužba z virusom SARS-CoV-2 predstavlja nevarnost za posameznike vseh starostnih skupin in je javnozdravstven problem 21. stoletja. Virus SARS-CoV-2 se lahko prenaša neposredno preko okuženih respiratornih kapljic ali posredno preko okuženih medijev, kot so okužene površine in predmeti. Namen sistematičnega pregleda literature je predstaviti katere površine in pripomočki so najbolj kontaminirani z virusom SARS-CoV-2.
Metode: Sistematični pregled literature je bil izveden po smernicah PRISMA v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, MEDLINE in SAGE. V pregled so bili vključeni članki v angleškem in slovenskem jeziku, objavljeni do marca 2022. Vsebinska analiza je bila narejena za pridobitev in prikaz glavnih ugotovitev sistematičnega pregleda literature.
Rezultati: Skupno je bilo identificiranih 1840 virov, v končno analizo je bilo vključenih 20 zadetkov, ki temeljijo na kvantitativni metodologiji. Pri pregledu rezultatov smo ugotovili, da le v treh identificiranih raziskavah niso zaznali prisotnosti virusa SARS-CoV-2 na površinah in pripomočkih v zdravstvenih ustanovah. Virus SARS-CoV-2 je najpogosteje prisoten na kljukah vrat, pipah, delovnih telefonih in tipkovnicah, bolnišničnih posteljah in klicnih napravah.
Diskusija in zaključek: Virus SARS-CoV-2 je najpogosteje prisoten na površinah in pripomočkih, ki so v neposredni bližini pacientov in ki se jih dotika veliko število posameznikov v bolnišnicah, ter tako predstavljajo možnost za nadaljnje širjenje okužbe. Poudarek na higieni rok in doslednem razkuževanju površin je izrednega pomena pri zaustavitvi nadaljnjega prenosa virusa SARS-CoV-2. Prav tako morajo zdravstveni delavci pridobiti znanje na katere površine v zdravstvenih ustanovah morajo biti pozorni v okviru zmanjševanja možnosti prenosa okužbe.
Keywords: SARS-CoV-2, zdravstvene ustanove, površine, predmeti, pripomočki, kontaminacija
Published in DKUM: 19.12.2022; Views: 554; Downloads: 103
Full text (759,66 KB) |
9. Vpliv vitamina C na okužbo z virusom SARS-CoV-2Ksenja Videnšek, 2022, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Vitamin C je vodotopen vitamin, ki zaradi antioksidativnih sposobnosti pomaga imunskemu sistemu pri podpori celičnih funkcij. Covid-19 je bolezen, ki ga povzroča virus SARS-CoV-2. Ker le-ta povzroča blago do zmerno bolezen dihal, sepso, močan imunski odziv in oksidativni stres, je boj proti virusu kompleksno. V zaključnem delu smo želeli ugotoviti vpliv vitamina C na okužbo z virusom SARS-CoV-2.
Metode: Uporabili smo krovni sistematični pregled literature z metodo pregleda, analize in sinteze znanstvene literature ter metodo kompilacije. S pomočjo PRISMA smernic smo lahko izvedli preglede člankov in jih kritično ocenili z JBI Systematic Review: Study selection and critical appraisal orodjem. Zbrane podatke smo po načinu tematske ocene analizirali in sintetizirali.
Rezultati: Iz izbranih podatkovnih baz smo zbrali 645 zadetkov ter jih 21 uporabili za tematsko sintezo. Poudarili smo glavno temo: Vpliv vitamina C na okužbo z virusom SARS-CoV-2 in na podlagi teme izbrali podkategorije, iz katerih smo oblikovali proste kode.
Razprava in sklep: Vitamin C bi morali vključevati v vsakodnevno prehrano, saj s svojimi koristnimi učinkovinami krepi imunski sistem in ščiti pljučni epitelij ter druge organe pred virusi. V visokih odmerkih je vitamin C varen in neškodljiv, saj je vodotopno mikrohranilo in se izloči iz telesa preko sečil.
Keywords: vitamin C, SARS-CoV-2 okužba, prognoza, pregled
Published in DKUM: 19.12.2022; Views: 287; Downloads: 45
Full text (1,07 MB) |
10. Počutje medicinskih sester ter pojavnost stresnih situacij na delovnem mestu v času naraščanja okužb s sars-cov-2Eva Rojht, 2022, master's thesis Abstract: Uvod: Stres med zdravstvenimi delavci je povezan z negativnimi posledicami, kot so psihične stiske, izgorelost, depresija, tesnoba, bolečine v križu. Namen je bil ugotoviti, kako se medicinske sestre počutijo in doživljajo stresne situacije med porastom okužb s SARS-CoV-2 ter kako se z njimi spopadajo.
Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Pri kvalitativnem raziskovanju nam je zbiranje podatkov s polstrukturiranimi intervjuji omogočilo lažje razumevanje subjektivnih izkušenj intervjuvanih. Uporabljena je bila metoda tematske analize vsebine. V raziskavi je sodelovalo 20 zdravstvenih delavcev, različnih stopenj izobrazbe, delovnih izkušenj in starosti.
Rezultati: S pomočjo tematske analize so bile oblikovane 4 glavne teme. Počutje ob naraščanju okužb (1), sprememba delovnega procesa (2), podpora v času naraščanja okužb (3) in spopadanje s stresnimi situacijami (4). Posamezne teme so bile razčlenjene še na podteme ter kode. Najpogostejše stresne situacije, ki so jih zaznali, so povezane s povečanim obsegom dela, prerazporejanjem kadra, možnostjo prenosa okužbe, pomanjkanjem znanja ter pomanjkljivo informiranje. Počutijo se utrujene, razočarane, prestrašene. Bojijo se prenosa okužbe, nemočne in nejevoljne.
Razprava in sklep: Ugotovljeno je bilo, da so bili zdravstveni delavci izpostavljeni mnogim stresnim situacijam v času naraščanja okužb s SARS-CoV-2. Želeli so si predvsem več podpore s strani vodstva, boljše informiranje, več kadra pa tudi psihološko pomoč. Podali so predloge in ukrepe, s katerimi se bomo v prihodnjih morebitnih podobnih situacijah lahko boljše odzvali in se uspešnejše spopadali s stresnimi situacijami.
Keywords: medicinska sestra, stres, SARS-CoV-2, doživljanje, stresni dejavniki
Published in DKUM: 18.11.2022; Views: 515; Downloads: 109
Full text (1,16 MB) |
