| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 11
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Zdravstvena obravnava nosečnic v primarnem zdravstvenem varstvu v času COVID-19 epidemije
Anja Golob, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: COVID-19 je nalezljiva bolezen, ki se je pri nas in po svetu razširila ter povzročila globalno pandemijo, katera predstavlja tveganje za vso prebivalstvo, vključno z nosečnicami. Naš namen je bil raziskati zdravstveno obravnavo nosečnic v primarnem zdravstvenem varstvu v prvem valu pandemije COVID-19 pri nas in po svetu. Metodologija: Zaključno delo temelji na deskriptivni metodi dela. Izveden je bil sistematični pregled znanstvene in strokovne literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, MEDLINE, ScienceDirect, Wiley Online Library in SAGE Journals, glede na vključitvene in izključitvene kriterije. Pri tem smo upoštevali smernice in prikazali potek iskanja virov s PRISMA diagramom. Rezultate smo predstavili opisno. Rezultati: V analizo in pregled smo vključili 26 člankov. Ugotovili smo, da so nosečnice v času pandemije COVID-19 bile zaskrbljene in prestrašene, saj niso vedele, kako lahko okužba SARS-CoV-2 vpliva nanje, na njihove še nerojene otroke, na zdravstveno obravnavo v primarnem zdravstvenem varstvu, na njihovo vsakdanje in psihično življenje, glede na spreminjanje ukrepov in nasvetov. Avtorji poudarjajo upoštevanje preventivnih zaščitnih ukrepov za preprečevanje okužbe z COVID-19 . Razprava in sklep: Pregled literature na temo nosečnost v času pandemije COVID-19 prikazuje strah, stres in anksioznost ter preusmeritev nekaterih nosečniških pregledov na telemedicino. Na žalost tudi nosečnice in novorojenčki okužbi SARS-CoV-2 niso mogli ubežati. Vertikalen prenos okužbe je sicer že bil potrjen, vendar je možnost dokaza še vedno negotova in zahteva nadaljnje študije. Okužba s COVID-19 zaradi njene novosti še vedno predstavlja ogromen vprašaj, zato bodo v prihodnje potrebne nove raziskave.
Keywords: SARS-CoV-2, koronavirus, nosečnost, primarna zdravstvena raven
Published: 23.03.2021; Views: 155; Downloads: 89
.pdf Full text (1,01 MB)

2.
Ensemble Docking Coupled to Linear Interaction Energy Calculations for Identification of Coronavirus Main Protease (3CLpro) Non-Covalent Small-Molecule Inhibitors
Marko Jukič, Dušanka Janežič, Urban Bren, 2020, original scientific article

Abstract: SARS-CoV-2, or severe acute respiratory syndrome coronavirus 2, represents a new strain of Coronaviridae. In the closing 2019 to early 2020 months, the virus caused a global pandemic of COVID-19 disease. We performed a virtual screening study in order to identify potential inhibitors of the SARS-CoV-2 main viral protease (3CLpro or Mpro). For this purpose, we developed a novel approach using ensemble docking high-throughput virtual screening directly coupled with subsequent Linear Interaction Energy (LIE) calculations to maximize the conformational space sampling and to assess the binding affinity of identified inhibitors. A large database of small commercial compounds was prepared, and top-scoring hits were identified with two compounds singled out, namely 1-[(R)-2-(1,3-benzimidazol-2-yl)-1-pyrrolidinyl]-2-(4-methyl-1,4-diazepan-1-yl)-1-ethanone and [({(S)-1-[(1H-indol-2-yl)methyl]-3-pyrrolidinyl}methyl)amino](5-methyl-2H-pyrazol-3-yl)formaldehyde. Moreover, we obtained a favorable binding free energy of the identified compounds, and using contact analysis we confirmed their stable binding modes in the 3CLpro active site. These compounds will facilitate further 3CLpro inhibitor design.
Keywords: COVID-19, SARS-CoV-2, Mpro, 3CLpro, 3C-like protease, virtual screening, inhibitors, in silico drug design, free-energy calculations
Published: 10.12.2020; Views: 191; Downloads: 42
.pdf Full text (2,99 MB)

3.
Delo slovenske policije v času epidemije koronavirusa SARS-Cov-2
Dejan Pavlović, 2020, master's thesis

Abstract: Varnost je zelo pomembna dobrina, ki jo moramo varovati. Poznamo različne institucije, ki varujejo našo varnost, kot so policija, vojska in zasebno-varnostne službe. Do sedaj smo bili vajeni, da našo varnost ogrožajo storilci kaznivih dejanj, naravne nesreče in druge grožnje, ki so nam znane. Problem pa nastopi, ko se pojavi nova oblika grožnje, ki nam je bila do sedaj neznana. To se je zgodilo pozimi 2019 na Kitajskem v mestu Vuhan. Pojavil se je novi koronavirus z imenom SARS-CoV-2. Virus se zelo hitro širi kapljično ali z dotikom površin, na katerih se SARS-CoV-2 nahaja. Povzroči bolezen z imenom COVID-19. Simptomi te bolezni so zelo podobni gripi. Ti simptomi so visoka temperatura, kašelj, kihanje in v težjih oblikah tudi težje dihanje. Najbolj ogrožena je starejša populacija ljudi, ki imajo kronična obolenja. Novi koronavirus je našo varnost ogrozil v takšni meri, da je Vlada Republike Slovenije razglasila epidemijo. V magistrskem delu smo skušali opisati delo slovenske policije v času epidemije SARS-CoV-2. To smo storili tako, da smo izvedli anketo na Postaji letališke policije Brnik, Policijski postaji Kranjska Gora in na policijskih postajah za izravnalne ukrepe Kranj, Koper, Ljubljana, Maribor, Nova Gorica in Murska Sobota. Na podlagi odgovorov smo ugotovili, da je bil za policiste v času epidemije največji izziv, da ostanejo zdravi in da okužbe ne prenesejo naprej na nekoga drugega. Kljub upoštevanju varnostnih ukrepov pri opravljanju svojega dela so se policisti počutili bolj ogroženo kot sicer. V sklopu magistrskega dela smo izvedli tudi anketo, prek katere smo preverjali zadovoljstvo Slovencev in Slovenk v času epidemije SARS-CoV-2. Ugotovitve ankete so pokazale, da je večina Slovencev in Slovenk zadovoljnih in da podpirajo policijo pri opravljanju svojega dela. Policisti so kljub novi in neznani grožnji opravljali svoje delo v času epidemije SARS-CoV-2 uspešno in učinkovito.
Keywords: magistrska dela, policijsko delo, epidemija, koronavirus, SARS-CoV-2
Published: 29.11.2020; Views: 361; Downloads: 148
.pdf Full text (1,39 MB)

4.
COVID.si - Skupnostna znanost za boj proti korona virusu
Črtomir Podlipnik, Marko Jukič, Natalia Nikitina, Sebastian Pleško, Lorenzo Gilardoni, Gašper Tomšič, Žan Pevec, Boštjan Laba, 2020, complete scientific database or corpus

Abstract: Projekt “SKUPNOSTNA ZNANOST IN BOJ PROTI KORONA VIRUSU” je odprt projekt skupnosti dobromislečih raziskovalcev in prostovoljcev, ki želijo s svojim delom, znanjem in izkušnjami, prispevati kamenček v mozaiku poznavanja novega korona virusa in bolezni COVID-19, ki jo ta virus povzroča. Skupino vodita strokovnjaka dr. Črtomir Podlipnik in dr. Marko Jukić, z dolgoletnimi izkušnjami s področja računalniško podprtega načrtovanja molekul, farmacevtske kemije in kemo/bioinformatike. S somišljeniki ter prostovoljci so v zelo kratkem času razvili lastno tehnologijo, ki omogoča porazdeljeno računanje molekulskega sidranja. Tehnologija je osnovana na programčku, ki omogoča povezavo uporabnikovega računalnika s strežnikom, ki porazdeli del knjižnice molekul pripravljenih za molekulsko sidranje (trenutno 10 000 000 spojin). Po končanem sidranju (s programom RxDock), programček pošlje izračunane podatke nazaj na zbirno mesto na strežniku. Po analizi sidranih spojin je končni rezultat seznam molekul s potencialno vezavo na terapevtsko tarčo (v našem primeru so to virusni proteini). Nato lahko preverimo ali so te spojine dobavljive in organiziramo biološko testiranje v sodelovanju z ostalimi raziskovalnimi skupinami. Podatke o nedobavljivih spojinah lahko v nasprotnem primeru posredujemo raziskovalnim skupinam za izvedbo sinteze. V optimalnem scenariju bi lahko identificirali spojine zanimive za farmacevtsko industrijo. Rešitev, ki temelji na porazdeljenem računanju je osnovana na odprtokodnih rešitvah.
Keywords: COVID-19, virus CoV SARS-2, ligandi, proteini, virusna biokemija, računalniško podprto načrtovanje molekul, molekulsko sidranje, porazdeljeno računanje
Published: 22.11.2020; Views: 188; Downloads: 28
URL Link to research data
This document has many files! More...

5.
Vpliv pandemije sars-cov-2 na spremembo poslovnega okolja podjetij
Špela Zemljič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Konec leta 2019 se je v Wuhanu, mestu na Kitajskem, razširil nov koronavirus imenovan SARS-CoV-2, zaradi katerega je bila po svetu razglašena pandemija. Pandemija je za seboj pustila številne posledice, tako na posameznikih, med katerimi se je pojavil strah in smrtne žrtve, kot tudi na podjetjih v Sloveniji in po svetu. Zadan je bil velik udarec določenim dejavnostim, kot so turizem, gostinstvo, ne prehrambna trgovina, avtomobilska industrija in podobno. Pandemija koronavirusa pa za seboj ni prinesla le negativnih posledic, temveč je v nekaterih podjetjih pozitivno vplivala na poslovanje. Podjetja, ki so v času pandemije doživela pozitivne posledice, sodijo v dejavnosti prehrambne trgovine, zraven le teh pa se je porast prihodkov pokazal tudi v trgovinah s spletno prodajo, podjetjih za raznos paketov, v podjetjih, usmerjenih v farmacijo, ter drugih. Nekatera podjetja so v času pandemije na trgu zaznala priložnost za preusmeritev dejavnosti. Mnoga izmed njih so pričela s šivanjem mask. Vsekakor lahko poročamo o velikih spremembah v poslovnem okolju podjetij. Poslovno okolje je prostor, ki vključuje notranje in zunanje dejavnike. V delu diplomskega projekta smo se osredotočali predvsem na zunanje okolje, ki se je zaradi pandemije hitro spreminjalo in managerjem podjetij prekrižalo številne načrte v poslovanju. Iz vlad so prihajali novi zakoni in priporočila, ki so prizadeli podjetja in povzročili preudarnejše razmišljanje ljudi. Zaradi tega je prišlo do manjše potrošnje pri ne nujnih rečeh. Za lažje razumevanje vpliva poslovnega okolja na podjetja smo se v samem delu osredotočili na podjetja v dejavnostih turizma, gostinstva in prehrambne trgovine, kjer smo ob preučevanju dejavnikov PEST analize zaznali številne spremembe na področju političnih, ekonomskih, socio-kulturnih in tehnoloških dejavnikov. Večina teh dejavnikov je na podjetje vplivala negativno in mnogim podjetjem, predvsem podjetjem v ogroženih dejavnostih kot sta turizem in gostinstvo, prekrižala načrte za nadaljnje poslovanje.
Keywords: pandemija, koronavirus SARS-CoV-2, poslovno okolje podjetja, PEST analiza, dejavnost turizma, gostinstva in prehrambne trgovine.
Published: 10.11.2020; Views: 495; Downloads: 229
.pdf Full text (1,52 MB)

6.
Podatki COVID-19 sledilnika
2020, complete scientific database or corpus

Abstract: Projekt zbira, analizira in objavlja podatke o širjenju koronavirusa SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen COVID-19 v Sloveniji. Javnosti želimo omogočiti čim boljši pregled nad razsežnostjo težave in pravilno oceno tveganja. Podatke zbiramo iz različnih javno dostopnih virov, od sobote, 28. marca dalje pa imamo vzpostavljeno tudi direktno povezavo z zdravstvenimi zavodi in NIJZ. Ti nam pošiljajo strukturirane podatke, ki jih potem validiramo in oblikujemo v obliko, primerno za vizualizacije in predstavitev javnosti, kakor tudi za nadaljne delo pri razvoju modelov in napovedi. Ker so podatki iz medijev in nekaterih drugih virov kdaj tudi nejasni in nedosledni, preglednica vključuje tudi opombe o virih in sklepanju na podlagi nepopolnih podatkov. COVID-19 Sledilnik je odprto podatkovni in odprto kodni projekt, ki ne bi bil mogoč brez številnih vnosov in komentarjev v bazo bolj ali manj anonimnih posameznikov, sodelavcev, znancev, kolegov ter izmenjave idej skupnosti na Slacku. Gre za "crowdsourced" projekt, kjer lahko vsak prispeva tako, da vnese kakšen nov vir ali informacijo iz svojega okolja - enostavno jo dodate kot komentar na katerokoli polje v dokumentu. Veseli bomo tudi podatkov iz bolnišnic, štabov Civilne zaščite ipd ali pa zgolj javne podpore v zahtevi za transparentno in ažurno objavljanje podatkov.
Keywords: COVID-19, SARS-CoV-2 coronavirus, COVID-19 sledilnik
Published: 09.11.2020; Views: 2048; Downloads: 50
URL Link to full text
This document has many files! More...

7.
Vpliv pandemije covida-19 na mednarodno trgovino
Tara Gantar, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V današnjem času je mednarodna trgovina, ki jo opredeljujemo kot izmenjavo blaga, storitev, kapitala in ljudi med državami sveta, vedno bolj prisotna v naših vsakdanjih življenjih. Posamezniki, podjetja in države se za mednarodno trgovanje odločajo iz različnih razlogov, predvsem pa vsi od nje pričakujejo določene koristi. V teoretičnem delu smo proučili pojem mednarodne trgovine, njen nastanek in razvoj skozi zgodovino ter do danes, različne prednosti in slabosti, njen pomen v sodobnem svetu ter dejavnike udeležencev za nastopanje v mednarodnih poslih. V empiričnem delu smo po opredelitvi pandemije covida-19 z metodo analiziranja raziskali njen vpliv na mednarodno trgovino in različne omejitve, ki so posledično nastale na svetovnem trgu. Raziskali smo vpliv pandemije covida-19 na mednarodno trgovino z blagom in storitvami, tako da smo primerjali gibanje pred pandemijo covida-19 in med njo ter z grafom prikazali gibanje mednarodne trgovine ter 2 možna scenarija za njeno okrevanje v prihodnosti. V nadaljevanju smo proučili odzive mednarodnih organizacij, pri čemer smo se osredotočili na Svetovno trgovinsko organizacijo in Svetovno banko, in odzive držav za ohranjanje odprte in stabilne mednarodne trgovine. Prikazali smo, kako se spopadajo s tako imenovano koronakrizo in kakšne gospodarsko- ter trgovinskopolitične ukrepe sprejemajo za omejevanje posledic pandemije covida-19 na mednarodno trgovino.
Keywords: mednarodna trgovina, mednarodna trgovina z blagom, mednarodna trgovina s storitvami, pandemija covida-19, koronakriza, koronavirus SARS-CoV-2
Published: 22.10.2020; Views: 371; Downloads: 146
.pdf Full text (718,92 KB)

8.
Vpliv pandemije covida-19 na evrsko območje
Anamarija Veselič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Pandemija covida-19 je svet v letu 2020 dobro pretresla. Nič hudega sluteči smo zakorakali v novo leto in niti približno si nismo predstavljali situacije, ki jo doživljamo sedaj. 11. marca 2020 je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razglasila bolezen covid-19 za globalno pandemijo. Govorimo o novem koronavirusu, poimenovanem SARS-Cov-2. To je hud akutni respiratorni sindrom, ki se prenaša z živali na ljudi in lahko povzroča resne bolezni. Države v evrskem območju so z namenom omejevanja okužbe sprejele vrsto ukrepov, da bi preprečile širjenje bolezni. K temu spada predvsem samoizolacija ljudi in ustavitev proizvodnih in poslovnih dejavnosti, kar je vodilo k velikemu padcu gospodarstva v evrskem območju. Pandemija covida-19 je zagotovo največji šok v gospodarstvu evrskega območja vse od začetka evra in od druge svetovne vojne. V prvi vrsti je pandemija covida-19 povzročila nepopravljivo škodo že z izgubo življenj, prav tako pa je demobilizirala evrsko gospodarstvo. Razpršenost pandemije covida-19 je države evrskega območja postavila pred velike izzive za gospodarstvo in finančni sistem. Da bi se gospodarstvo evrskega območja ohranilo, je evropska centralna banka (ECB) od začetka pandemije covida-19 uvedla veliko število ukrepov. Pandemija covida-19 je privedla do velikega vnovičnega oblikovanja cen in vnovičnega pozicioniranja v svetu finančnih trgov. Padec gospodarske rasti in povečana odpornost do tveganj, skupaj z veliko negotovostjo glede prihodnjega razvoja pandemije covida-19, so povzročile izredno nestanovitnost na kapitalskih in drugih trgih za tvegana sredstva, odlive kapitala in močne premike deviznih tečajev. Pandemija covida-19 predstavlja svetovni makroekonomski šok z negotovim obsegom in trajanjem. Dejavnosti v številnih sektorjih, ki vključujejo turizem, prevoz, avtomobilsko industrijo in storitve, so se zrušile v gospodarstvih, ki jih je pandemija covida-19 najbolj prizadela, z upadom povpraševanja pa se kriza širi tudi na druge dele gospodarstva. Izbruh pandemije covida-19 je bistveno vplival na gospodarski sistem, posameznika, družbo in na države kot celoto. Države so se morale soočiti z finančnimi izgubami, ki se nanašajo na turizem, trgovino in druge dejavnosti, pod velikim stresom pa so prav tako banke evrskega območja, saj se zdaj pojavljajo obsežne insolventnosti med podjetji, ki jim sledi val bankrotov. V delu diplomskega projekta bomo v uvodu predstavili osnovno problematiko, cilje, namen in hipoteze dela diplomskega projekta. V drugem poglavju bomo predstavili osnovna izhodišča, kot sta evrsko območje in njegovo gospodarstvo, ki bosta zajemala tudi zgodovino evrskega območja in Evropsko centralno banko. V tretjem poglavju se bomo na splošno posvetili pandemiji covida-19 in ugotavljali, kakšne posledice je in bo imela na evrsko območje in njegovo gospodarstvo. V zadnjem, četrtem poglavju, bomo opredelili vplive, ki jih je imela pandemija covida-19 na gospodarstvo evrskega območja in na finančno stabilnost, poleg tega pa bomo predstavili tudi ukrepe ECB.
Keywords: pandemija, SARS-Cov-2, covid-19, evrsko območje, gospodarstvo, finančni sistem.
Published: 21.10.2020; Views: 649; Downloads: 313
.pdf Full text (725,09 KB)

9.
Vpliv pandemije covida-19 na finančno stabilnost
Nataša Goričan, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Novi koronavirus SARS-CoV-2 se je nenadno pojavil in pretresel svetovno prebivalstvo. Covid-19 je bil marca 2020 razglašen za globalno pandemijo. Gre za virus, katerega najpogostejši simptomi so vročina, utrujenost in suh kašelj. V hujših primerih se razvijejo težave z dihanjem, večina okuženih pa okreva brez bolnišničnega zdravljenja. Virus se prenaša kapljično, okužimo se lahko tudi ob stiku z onesnaženimi površinami. Zaradi hitrega širjenja virusa med ljudmi po svetu so bile vlade primorane sprejeti stroge ukrepe, kot so uporaba mask, karantena, samoizolacija, šolanje in delo od doma, odsvetujeta pa se tudi zbiranje in druženje večjega števila ljudi. Vsi ti strogi ukrepi so bili sprejeti z namenom zajezitve širjenja virusa med prebivalstvom. Nenadna situacija je zelo pretresla svetovno gospodarstvo, saj so se podjetja tako rekoč čez noč zapirala oziroma so začela poslovati z manjšim obsegom ljudi, kar je privedlo do množičnih odpuščanj. Tako so morale vlade sprejeti tudi ukrepe, s pomočjo katerih so pomagale prebivalcem preživeti težke čase. Zaradi pandemije covida-19 so močne posledice utrpeli letalstvo, turizem, avtomobilska industrija ter storitve. Pandemija covida-19 vpliva tudi na finančne posrednike, finančno infrastrukturo in finančne trge. V času pandemije velik pomen pripisujemo tudi digitalizaciji, saj lahko varno in učinkovito delujemo na daljavo, torej brez osebnega stika ter posledično brez nevarnosti za okužbo. Vrednosti delnic na borzah so strmo padle, prav tako obveznice. Vrednosti indeksov Dow Jones in S&P 500 sta na primer padli za več kot 25 %. Vpliv pandemije covida-19 na finančno stabilnost lahko razložimo tudi s pomočjo indeksov stresa, ki so namenjeni merjenju trenutnega stanja nestabilnosti v finančnem sistemu. Tako smo s pomočjo indeksa NEW CISS za evrsko območje in ZDA ugotovili, da se je vrednost najprej povečala, kar pomeni, da se je povečal sistemski finančni stres. S pomočjo indeksa VIX in VSTOXX smo ugotovili, da je volatilnost v času pandemije covida-19 naraščala, kar pomeni, da je bilo tudi tveganje večje. Od velike finančne krize naprej predstavlja pandemija covida-19 zagotovo največji šok za gospodarstvo evrskega območja in ZDA. Problem, s katerim se soočamo, je, da pandemija covida-19 še ni končana, prav tako še niso iznašli cepiva proti virusu. Vsi ti dejavniki nas puščajo v negotovem položaju, saj pravzaprav ne vemo, kako se bodo stvari razpletle. V delu diplomskega projekta smo ugotovili, da pandemija covida-19 negativno vpliva na finančno stabilnost v evrskem območju in ZDA ter da sta ECB in Fed sprejela različne ukrepe za preprečitev finančne nestabilnosti.
Keywords: covid-19, finančna stabilnost, finančni sistem, pandemija, SARS-CoV-2.
Published: 21.10.2020; Views: 474; Downloads: 211
.pdf Full text (1,59 MB)

10.
Krizno upravljanje in vloga izvajalcev nalog zaščite in reševanja v času epidemije novega koronavirusa SARS-CoV-2 v Sloveniji
Miha Lapanje, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Leto 2020 bo v svetovnem merilu prav gotovo zaznamovala epidemija novega koronavirusa SARS-CoV-2. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je 30. 1. razglasila globalno nevarnost za javno zdravje in dva meseca kasneje še pandemijo. Novi koronavirus SARS-CoV-2 je prizadel celoten svet. Slovenija se je s koronavirusom soočila že ob koncu februarja, ko se je virus pojavil v sosednji Italiji. V nalogi smo raziskovali krizo (izredno stanje), sledili kriznim razmeram epidemije novega koronavirusa SARS-CoV-2 in preučevali uspešnost izvajanja ukrepov s strani akterjev, ki so bili v prvi vrsti odgovorni pri reševanju epidemije. Ugotovili smo, da se je država na krizne razmere epidemije z vidika kriznega upravljanja in zagotavljanja varnosti prebivalstva odzvala pravočasno. Kljub hitremu spreminjanju navodil glede ukrepov in preventivne zaščite, kar je povzročilo nekoliko negotovosti, so se intervjuvanci redno sestajali, predstavljali prejeta navodila in se pogovarjali o nadaljnjih ukrepih. Bili so v rednih stikih z ostalimi pristojnimi institucijami, ki so sodelovale pri zajezitvi virusa. Prav tako so imeli pripravljene krizne načrte, ki pa so jih prilagajali glede na situacijo. Univerzitetni klinični center Ljubljana je imel večje zaloge zaščitne opreme v primerjavi s Civilno zaščito Logatec in Domom starejših občanov Ljubljana Vič, ki sta imela zaloge le za nekaj dni. Pritiske s strani medijev je bilo v večji meri mogoče občutiti v institucijah, ki so bile dejansko v stiku z okuženimi bolniki. To sta bila Univerzitetni klinični center Ljubljana in Dom starejših občanov Ljubljana Vič. Kljub temu, da večina institucij ni imela oblikovanih posebnih delovnih skupin, ki bi vodile postopke v zvezi s preprečevanjem epidemije in sprejemanjem ukrepov, pa ocenjujejo odziv svoje institucije na krizne razmere kot dober.
Keywords: diplomske naloge, krizno upravljanje, kriza, epidemija, varnost, SARS-CoV-2, koronavirus
Published: 24.09.2020; Views: 315; Downloads: 141
.pdf Full text (1,14 MB)

Search done in 0.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica